Pri 30-tih še vedno na kavču staršev?

Vprašanje legendarne zasedbe The Clash Should I stay or should I go je za slovenske 30-letnike podobno Shakespearovemu vprašanju Biti ali ne biti. Živijo doma, a so lačni svobode in samostojnega življenja. In zakaj si ne uresničijo sanj?

Nepremičninska strokovnjakinja iz agencije Stoja, Živa Lenček, takole navaja razloge za bivanje pod skupno streho mladih in njihovih staršev: "Prvo dejstvo je pomanjkanje denarja. Poleg tega so slovenske hiše, ki so bile pri nas grajene v času socializma, že zgrajene z namenom, da bi več generacij živelo pod isto streho. Včasih se je skorajda dobesedno gradilo dvorce, ki so bili še lepo ločeni po nadstropjih. Pri nas porabimo za dnevno migracijo največ 2 uri vožnje od doma, kar je v primerjavi z ostalimi državami zanemarljiv čas. V Ameriki in Angliji, kjer je življenje s sostanovalci za mlade v odrasli dobi popolnoma običajno, se mora človek usesti na letalo in preleteti pol države, da pride na obisk k staršem. Tam se morajo mladi osamosvojiti, če hočejo študirati, imeti službo ipd."

Pred 20 leti 9 %, danes skoraj 50 % plače za najem

Mladostniki v Sloveniji pa imajo ob vseh naštetih težavah še en problem. Slovenci smo tradicionalno usmerjeni v lastništvo nepremičnin.

Za našo državo velja, da ima zelo malo neprofitnih najemniški stanovanj, katerih cene bi bile deloma sprejemljive, zato se večina mladih, ki vendarle zapusti dom svojih staršev, znajde v stanovanjih zasebnikov in plačuje visoko tržno najemnino, ki si jo težko privoščijo. Po podatkih Stanovanjskega sklada RS je bila pred 20 leti pri nas povprečna najemnina za družbeno stanovanje v velikosti 60 kvadratnih metrov od 7,3 do 9,1 odstotka povprečnega neto osebnega dohodka. Danes za tržno najemnino v povprečju porabimo od 30 do 40 odstotkov dohodka.

Za najem povprečnega 2-sobnega stanovanja (60 kvadratnih metrov) je v Ljubljani treba mesečno odšteti okoli 450 evrov, v Mariboru med 200 in 300 evri, v Kopru pa med 350 in 500 evri.

"Glede na standard oziroma povprečne plače je najem nepremičnine drag. Glede na to, koliko najemodajalcu od najemnine ostane in kakšno tveganje zanj prinese najem, pa je bistveno prepoceni," pravi Lenčkova.

Se selitev na obrobje splača? Odvisno, kam.

Najemnino za stanovanje v večjih oziroma univerzitetnih mestih si marsikdo težko privošči. 

To je 45 odstotkov ali skoraj polovica plače za najem in to brez stroškov. Očitno, to ne bo šlo skozi! Treba je imeti še kaj drugega od življenja kot samo stanovanje. In v takšnem primeru tudi mesečni dohodek prek 1.500 evrov situacije ne spremeni veliko. Morda bi bila rešitev najem stanovanja na obrobju mest, denimo, v Litiji?

Malce bolj simpatično. In lažje dostopno, kajti najem stanovanja in stroški za prevoz znašajo 400 evrov. To je 50 evrov manj kot najem stanovanja v prestolnici. Letno torej prihranimo 600 evrov. Pa poglejmo, kaj bi si lahko privoščili za ta denar? To je recimo dovolj za en teden dopusta.

Če je služba v Ljubljani, stanovanje pa v Litiji, ne smemo pozabiti, da je treba dnevno prišteti še 1 uro, ki jo preživimo na cesti.

Pri nas moški zapustijo dom staršev pri dobrih 31 letih

Slovenija je na 2. mestu v Evropi, takoj za Slovaško, glede dolžine skupnega bivanja staršev in otrok. Podatki javnomnenjskih raziskav European Values Study (EVS) kažejo, da v Sloveniji v starostni skupini 30-34 let pri starših živi dobrih 40 % moških in dobra tretjina žensk. Slovenski moški dom zapusti pri 31,5 leta, ženske pa pri 29,5 leta. Povprečje v EU je 25 let. (Vir: European Labour Force Survey, 2007)

april, 2014