Denar kot darilo

Večina Slovencev si, kot kažejo ankete, ob decembrskih obdarovanjih za darilo želi denar ali darilni bon. Tako ne preseneča, da se med pentljami in pisanim ovojnim papirjem vse pogosteje znajdejo kuverte z gotovino.

Obdarovanje je staro kot človeštvo samo in med ljudmi že stoletja tke prav posebne vezi. Obred osreči oba, tako tistega, ki darilo daje, kot onega, ki ga prejema. Darilo pa ni le tak ali drugačen izdelek, ampak vse pogosteje tudi denar. Je to povsem nedomiselno? Preveč neosebno? S premalo vloženega truda?

Zakaj sploh darila?

Kuverte, ki menjajo lastnike ob rojstnih dneh, maturah, porokah, krstih in upokojitvah, se morda res zdijo nekoliko brezosebne. Vseeno pa ne gre pozabiti na bistvo obdarovanja: pozornost je tista, ki šteje.

 »V krogu moje družine in prijateljev je obdarovanje pričakovano. Darila podarjamo, prejemamo in vračamo. Nastane sklenjen krog, ki zagotovo pripomore h krepitvi naših odnosov,« o obdarovanju pove 38-letna Darja.

Nekoč so verjeli, da gre pri podarjanju za magičen prenos delčka darovalčeve duše. Nekaj te magije je bržkone ostalo še dandanes. Z obdarovanjem simbolno podarjamo del sebe ter obdarovancu sporočamo svojo naklonjenost in svoje misli. Po raziskavi MasterCard TreatIndex, ki so jo leta 2014 izvedli v 17 državah, so glavni razlogi, zaradi katerih ljudje cenimo neko darilo, trije:

• pozornost,
• premišljenost, ki jo darovalec nameni izbiri darila,
• darovalčevo razumevanje tega, kaj si prejemnik resnično želi. 

Je vse to mogoče tudi pri darovanju denarja?

Popolno darilo?

Raziskovalci, sociologi in blogerji družno ugotavljajo, da postaja denar popolno darilo.

Antropolog dr. Andrej Naterer s Filozofske fakultete v Mariboru pravi, da ga tovrstno darilo celo bolj razveseli. »Če je bilo dano z namenom izpolnitve neke specifične funkcije, na primer uresničitve želje, deluje kot sredstvo in mi omogoči, da sam izvedem določen nakup. V tem ne vidim nobene zadrege.«

Mnenja raziskovalcev in sociologov potrjuje tudi nedavna Deloittova raziskava o prazničnih nakupih. Rezultati kažejo, da si večina Slovencev ob koncu leta želi za darilo prejeti denar, darilni bon za potovanje ali darilni bon na splošno. Sodeč po že omenjeni MasterCardovi raziskavi pa za večino Evropejcev drži nasprotno. Skoraj tretjina ima denar za neosebno in nepozorno, ponekod celo za žaljivo darilo.

Podarjanju denarja se izogiba tudi nekdanji samostojni podjetnik, 45-letni Aleš. Priznava pa, da se je v preteklosti zaradi časovne stiske nemalokrat zatekel prav k tej rešitvi. »Dandanes razmisleku o darilu namenim precej več časa. Poskušam se postaviti v vlogo obdarovanca in razmišljam o njegovih ali njenih hobijih in željah. Z darilom poskušam posredovati tudi neko sporočilo. Osebno mi tak način daje precej več veselja ob obdarovanju. Enako velja tudi za mojo družino, prijatelje in znance. Pa četudi gre za doma izdelano čestitko in malenkost, saj ima to za oba poseben, lahko tudi simbolen pomen.«

»Kupi si, kar si res želiš«

Raziskava, ki so jo leta 2014 opravili pri podjetju GfK Slovenija, je pokazala, da Slovenci vse pogosteje podarjamo denar oziroma darilne bone. V štirih letih se je tako delež ljudi, ki podarjajo denar, kot delež tistih, ki posegajo po darilnih bonih, povečal za deset odstotkov. Denar tako po podatkih raziskave podarja 16, darilne bone pa kar 34 odstotkov anketiranih.

»Zakaj bi se mučil in nekomu nazadnje kupil nekaj, česar ne potrebuje? Raje podarim denar, pa naj si sam kupi, kar si želi,« razmišlja 41-letni Darko. Denar se mu zdi praktično darilo, ki obdarovancu daje precej svobode. »Če podariš denar, z njegovo univerzalno menjalno vrednostjo prejemniku omogočaš nekaj manevrskega prostora,« je prepričan tudi dr. Andrej Naterer.

Obdarovanec se bo tako izognil še enemu kristalnemu labodu ali smešnemu puloverju, ki ga bo sramežljivo zatlačil v najbolj oddaljen kot omare ali ga zamenjal v trgovini. Tudi z vidika finančne racionalnosti je denar bolj smiselno podariti kot pa ga zapraviti za darilo, s katerim brcnemo v temo.

Osebno in posebno

Kadar podarimo denar osebi, ki varčuje za nekaj, kar si res želi, je to vsekakor lahko tako osebno kot tudi posebno darilo. Obdarovancu namreč s tem pomagamo do uresničitve želje.

»Ker je sestra vedela, da varčujem za potovanje, se je odločila, da mi za rojstni dan podari denar. Bankovce je skrila v balone, s katerimi se je prikazala pred mojimi vrati. Presenečenje je bilo popolno,« se z nasmehom spominja 34-letna Mateja. Osebno noto boste darilu dali tudi z ročno izdelano voščilnico.

Še namig, ki izvira iz vraževerja. Če boste komu podarili denarnico, naj nikar ne bo prazna, saj je to slabo znamenje, da bo vselej tako. Tudi banka ob odprtju varčevalnega računa za otroka nanj položi nekaj spodbudnih začetnih evrov. Simbolno lahko odprtje bančnega računa ob rojstvu pomeni boljši start v življenje. Z žepnino otroke učimo gospodarjenja z denarjem, s polnjenjem hranilnika pa varčevanja za prihodnost.

Tudi ob rojstnih dnevih, maturah, birmah in obiskih zobne miške se lahko nabere lepa vsota, s katero si nato otrok izpolni veliko željo. Ni jih malo, ki namensko varčujejo za novo kolo, računalnik ali kaj tretjega. Zraven pa se učijo pomembne življenjske lekcije: upravljanja denarja.

Za pravi namen

Enako velja za odrasle, ki jih pravljična bitja ne obiskujejo več. Odločitev, kaj storiti s podarjenim denarjem, je povsem osebna.

A ne bo odveč razmislek o tem, ali prejeti denar preudarno shraniti in si nato kupiti nekaj, kar si zares želite, ali pa ga nenadzorovano in mimogrede zapraviti za vsakdanje malenkosti, od katerih ne ostane niti spomin. Navsezadnje najlaže privarčujete prav tisto, na kar niste računali. In na glavo obrnete rek, da je človek sveta vladar, denar pa njegov ječar.

december, 2015