Študij v tujini: kako ga financirati?

Študij v tujini je lahko vir neprecenljivih izkušenj, novih prijateljstev in kariernih priložnosti. A ne glede na to, ali se odpravite na izmenjavo ali celoten program opravite v tujini, ni poceni. Kako torej financirati študij v tujini? Svoji izkušnji sta nam zaupali študentki Meta in Danaja.

Kateri programi me zanimajo in katero univerzo izbrati? Kakšni so pogoji za vpis? Kolikšna je šolnina? Katera dovoljenja potrebujem? Kje med študijem živeti in kolikšni so življenjski stroški? Kaj pa delo med študijem? Kaj vse potrebujem s seboj? To je le nekaj vprašanj, ki si jih zastavljajo študentje in študentke, ko se odločajo za odhod v tujino. Študij na tujih šolah je namreč vedno povezan s kopico dokumentov in dodatnimi stroški. Ti pa so lahko zelo različni. Odvisni so od države, univerze in programa, pa tudi od tega, ali se odpravljate na izmenjavo ali pa boste v tujini opravil cel program.

Varčujte že pred odhodom

Če razmišljate o študiju v tujini, velja čim prej začeti varčevati. Prihranki vam lahko pomagajo pokriti stroške študija ali pa si z njimi privoščite kakšen dodaten izlet v času študija v tujini. Tudi Meta Arčon, ki je v Rotterdamu na Nizozemskem opravila petmesečno izmenjavo s področja medijev in komuniciranja, pove, da Erasmus štipendija ni bila dovolj za vse stroške.

Meta Arčon je s pomočjo štipendije v programu Erasmus v Rotterdamu na Nizozemskem opravila petmesečno izmenjavo s področja medijev in komuniciranja

»Pokrila je le najemnino. Kar je še ostalo, sem porabila za nakup hrane in ostalih potrebščin. Zato sem na izmenjavi koristila tudi svoje prihranke. Skrbno sem varčevala vseh pet let, ko sem prejemala Zoisovo štipendijo, v oporo pa so mi bili tudi starši. Finančnega načrtovanja sem se namreč lotila skoraj eno leto prej, saj sem že februarja 2014 vedela, da bom leto kasneje odšla v tujino. Dobila sem več študentskih del, mesečne zaslužke pa sem vse dajala 'na stran'. Na univerzi v Rotterdamu so zahtevali tudi certifikat iz angleškega jezika, kar je predstavljalo še dodaten finančni zalogaj.«

Drugim študentom zato Meta svetuje, naj se pred odhodom lotijo kakšnega študentskega dela in pridno varčujejo, da denar ne bo predstavljal omejitev na izmenjavi: » Kljub varčevanju najverjetneje ne boste prepotovali pol Evrope, kot to počnejo Avstralci in Američani, a sem pa tja se jim boste lahko pridružili na kakšnem vikend izletu.«.

Programi v tujini vas lahko pošteno udarijo po žepu …

Če razmišljate, da bi celoten študij opravili v tujini, je verjetno prvo vprašanje namenjeno šolnini. Te so namreč marsikje zelo visoke, medtem ko jih drugod ni oziroma ste lahko plačila oproščeni. A pozor, državljani Evropske unije niso oproščeni plačila šolnine za študij v ostalih članicah povezave. Zakonodaja EU namreč določa, da vas morajo obravnavati enako kot državljane države, v kateri želite študirati. Če morajo torej nemški študenti plačati šolnino, jo morate v Nemčiji plačati tudi študentje s slovenskim potnim listom. Zato pred odločitvijo temeljito preverite, kakšni so stroški študija v posameznih državah.

»Kljub temu, da se vse več mladih odloča za študij v tujini pa je povpraševanje po kreditu za ta namen še vedno izjemno nizko.«, pojasnjuje Luka Šepec, višji upravljalec ponudbe v NLB. »Deloma verjetno tudi za to, ker študentje nimajo večjih rednih prilivov, večinoma pa zato, ker so primarni vir financiranja študija v tujini še vedno starši ali pa subvencionirane šolnine s strani univerz in drugih institucij v tujini.«

… ali pa vas reši štipendija

Pri plačilu šolnine in drugih stroškov vam lahko precej pomaga štipendija. Možnosti te se splača temeljito preveriti – na voljo so državne in občinske štipendije, štipendije tujih ustanov, podeljujejo jih tudi neprofitne organizacije in podjetja (več informacij najdete na straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije).

Danaja Černe, ki je pred kratkim zaključila magistrski študij iz prevajanja na univerzi v Vidmu v Italiji, kjer je opravila tudi dodiplomski program, je študij financirala predvsem s štipendijo, ki jo je dobila od regije Furlanije Julijske Krajine glede na dohodke. S štipendijo je pokrila praktično vso šolnino in velik del stroškov, ostalo pa je financirala s prihranki, s pomočjo staršev in s študentskim delom. Drugi letnik magisterija pa je lahko pravočasno zaključila in financirala zahvaljujoč štipendiji Ad futura, ki je namenjena prav študentom, ki redno študirajo v tujini. Razpisuje jo Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Drugim študentom svetuje, naj glede štipendij najprej povprašajo na izbrani fakulteti, kjer imajo običajno veliko informacij oziroma lahko študente po potrebi preusmerijo drugam.

Danaja Černe je v Italiji opravila dodiplomski in magistrski študij, pri čemer ji je pomagala štipendija regije Furlanije Julijske Krajine.

»Za praktično vsako štipendijo potrebujete dokumentacijo o zaključku srednje šole (spričevalo, potrdilo o maturi), seveda prevedeno v njihov jezik. Poleg tega je, če gre za štipendijo za socialno šibkejše, potreben tudi prevod izpiska dohodnine in morda še kateri drugi dokumenti. Štipendije so navadno podeljene za odličen uspeh ali za tiste iz socialno šibkejših družin. Pozorni bodite predvsem na roke za oddajo dokumentacije, natančno preberite pravilnik o štipendiranju in se pozanimajte, kakšna dokumentacija je potrebna za državljane članic EU.«

Veliko študentov pa vseh stroškov ne more pokriti s štipendijo – v tem primeru se pozanimajte tudi o možnostih študentskega dela. Ponekod je namreč s študentskim delom mogoče precej zaslužiti, a je lahko število ur omejeno.

Nikamor brez zavarovanja

Poleg dovoljenj in morebitnih vizumov pred odhodom poskrbite tudi za zdravstveno zavarovanje. Meta pojasnjuje, da si je prek zavarovalnice uredila zavarovanje v tujini, ki ga je tudi potrebovala. Stroške obravnave v tujini je zato dobila povrnjene.

Državljani Slovenije, ki so na študiju v drugi državi članici Evropske unije, EGP in Švici, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji ali Črni gori in imajo na podlagi potrdila o šolanju pri ZZZS urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, so upravičeni do zdravstvenih storitev v teh državah. Pred odhodom si naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki krije stroške zdravstvenih storitev ob bolezni ali nezgodi med bivanjem v tujini. A le v določenih državah in do določenega zneska, zato je pametno skleniti tudi dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, kot je NLB Vita Tujina. Katere pravice prinaša ena vrsta zavarovanja in katere druga, preverite v infografiki. Za informacije o tem, kako in kje urediti zdravstveno zavarovanje, se običajno lahko obrnete tudi na izbrano univerzo.

Katere kartice potrebujem s seboj?

Izbira kartic, ki jih boste vzeli s seboj v tujino je odvisna od tega, katere storitve potrebujete. Meta pojasnjuje, da je vse storitve v tujini opravljala prek slovenske banke. S seboj je imela bančno kartico, s katero je plačevala za vlak, tramvaj in v lokalih, saj imajo na Nizozemskem kar precej storitev, kjer je plačilo možno le s kartico. Pred odhodom si je uredila tudi spletno upravljanje bančnega računa in elektronsko Viso, ki jo je uporabljala za spletno nakupovanje.

Danaja pa je morala za to, da je lahko oddala dokumentacijo in zaprosila za regijsko štipendijo, odpreti račun na italijanski banki. Kot pojasnjuje, račun uporablja predvsem za potrebe študija in ga ima še vedno. Tudi vsem ostalim študentom, ki nameravajo v tujini opravljati celoten študij, svetuje, naj si tam odprejo bančni račun.

Dobro načrtovanje vam lahko torej prihrani marsikatero skrb in strošek, vi pa se lahko osredotočite na pridobivanje novih izkušenj. Ali, kot pravi Meta: »Ko sem bila na izmenjavi, nisem veliko razmišljala o denarju. Seveda nisem brezglavo zapravljala, a tudi nisem gledala na vsak cent. S cimro sva večkrat ponovili - le enkrat se živi, le enkrat sva tukaj ob tem času, uživajva, kar se da.«.

Pomaga lahko študentski kredit

Kadar štipendije ni, ali pa ne pokrije vseh stroškov šolanja, se študenti lahko odločijo tudi za kredit. Luka Šepec, višji upravljalec ponudbe v NLB pojasnjuje:

»Pri odločitvi o najemu kredita za študij je zelo pomembno, da mesečna obveznost ne bo znašala več, kot je študent zmožen plačevati. V tem primeru je mnogo bolje malo daljša ročnost, kot pa da nam iz meseca v mesec zmanjka za plačilo obroka. Če je sredstev nekoč v prihodnje več, ima študent vedno možnost kredit predčasno poplačati.«.

Pri tem poudarja, da je pred odločitvijo o ročnosti in višini kredita dobro tudi, da so z njim seznanjeni starši in pri tem upoštevajo tudi scenarij, ko bodo oni edini z rednim prilivom in bo odplačevanje obveznosti kredita padlo na njihova ramena.

Kar zadeva bančne storitve Šepec študentom svetuje, da poleg bančnega računa z Maestro kartico, ki jim bo omogočala dvige na bankomatih ter NLB Klika in Klikina, pomislijo tudi na dogodke, ki jih lahko med bivanjem v tujini presenetijo. »V ta namen bi kot obvezno svetoval tudi plačilno kartico Mastercard ali Visa z SMS obveščanjem ob vsaki uporabi, zavarovanje za potovanje v tujini (ali pa si ga uredi v tujini, če bo tam dalj časa in bo status to omogočal), nezgodno zavarovanje in seveda zdravstveno zavarovanje. Mnogim bo všeč tudi višji izredni limit (četudi ga kasneje ne koristijo), za nepredvidljive dogodke. Vsem, neodvisno od podpore staršev, pa priporočam tudi NLB predplačniško kartico.«