Hitre povezave

NLB Spletna mesta

Iz Avstro-Ogrske monarhije v Kraljevino Srbov, Hrvatov, Slovencev- Jugoslavijo (1918 - 1941)

Z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov, Srbov s sedežem v Zagrebu s kraljevinama Srbijo in Črno Goro je 1. decembra 1918 nastala nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom srbske dinastije Karadjordjevićev.

V njej so na področju javnih financ in plačilnega prometa vladale kaotične razmere. V obtoku so bile velike količine razvrednotenega denarja (avstro-ogrske krone, dinarji Kraljevine Srbije, črnogorski perperji in bolgarski levi). Prva naloga finančne uprave in finančnega ministrstva na področju denarnega prometa v državi je bila ugotoviti količino denarja v obtoku in doseči prepoved vnosa še bolj razvrednotenih valut v državo. Vlada se je po zgledu drugih držav naslednic Avstro-Ogrske monarhije odločila za žigosanje (štempliranje) bankovcev avstro-ogrskega izvora. S tem dejanjem naj bi tako imenovane jugokrone ločila od še bolj razvrednotenih avstrijskih kron.

V Sloveniji so žigosanje bankovcev avstroogrskega izvora opravili med 3. in 31. januarjem 1919. Formalno se je zaradi mnogih nepravilnosti pri žigosanju finančno ministrstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odločilo, da po češkem zgledu pripravi dodatno kolkovanje (markiranje) že žigosanih bankovcev. Kolkovanje jugokron v Sloveniji je potekalo od 26. novembra do 28. decembra 1919. Država si je pri tej akciji od vrednosti vsakega kolkovanega bankovca vzela dvajset odstotkov njegove vrednosti. Tako zbrani denar je uporabila kot brezobrestno javno posojilo, s katerim je financirala zamenjavo jugokron v kronsko-dinarske bankovce.

Medtem je Narodna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev naročila v Pragi, Parizu in Zagrebu izdelavo novih bankovcev, ki so se glasili na dinarje. S tem so se pričele izredno vroče razprave o menjalnem tečaju med jugokronami in dinarji. Finančni strokovnjaki in gospodarstveniki iz bivše Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so zagovarjali razmerje ena proti ena (kar ni bilo realno); realni menjalni tečaj naj bi se gibal približno v razmerju ena proti tri. Strokovnjaki dinarskega območja države so se zavzemali za razmerje ena proti šest in celo ena proti deset. Ministrski svet vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je menjalni tečaj kron za dinarje določil na seji 13. februarja 1920 v razmerju ena proti štiri. Ti bankovci so se imenovali kronsko dinarski bankovci. Zamenjava tega denarja je potekala v Sloveniji od maja do konca leta 1921.

V zapadnem delu države so bili v obtoku kronsko dinarski bankovci, v južnem pa srbski dinarji. Breme menjave je padlo na tiste ljudi, ki so živeli od svojih rednih dohodkov (plač in pokojnin), ter tiste, ki so imeli denar shranjen v bankah in hranilnicah. Ob menjavi so bogateli predvsem vojni dobičkarji in borzni špekulanti. Finančna reforma v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se je končala šele ob koncu leta 1922, ko je bil sprejet Zakon o izenačitvi denarnega in finančnega prometa z veljavnostjo od 1. januarja 1923, ki je določil dinar za edino plačilno sredstvo v državi.