Kaj je EURIBOR in kako vpliva na vas

Nekoč, ko smo imeli tolar, smo poznali temeljno obrestno mero ali TOM. Ta se je uporabljala za ohranjanje realne vrednosti glavnice pri kreditu. Odkar je Slovenija leta 2007 prevzela evro, podobno vlogo opravlja EURIBOR. Gre za spremenljivi del pogodbene obrestne mere pri spremenljivih obrestnih merah.

Kako ga določajo?

Kratica EURIBOR v angleščini pomeni EURO Interbank Offered Rate. Gre za povprečno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih evropskih bank med seboj posoja denar.

EURIBOR ni en sam, ampak jih glede na ročnost obstaja več, najbolj poznani so na primer 3-mesečni, 6-mesečni in 12-mesečni. Objavlja jih Thomson Reuters, nadzoruje pa Evropska bančna federacija. Nova vrednost EURIBOR-ja je objavljena vsak dan ob 11. uri dopoldne. Vrednost EURIBOR-ja se torej oblikuje na medbančnem trgu in posamezna banka ne more vplivati nanj.

Kaj pomeni za kreditojemalce in varčevalce?

Obrestna mera je, preprosto rečeno, cena za uporabo denarja. Če najamete kredit v banki, vi plačate to ceno banki. Če vežete svoje prihranke, banka plačuje vam.

Glede na dolžino obdobja uporabe denarja ločimo kratkoročne in dolgoročne pogodbe. Med kratkoročne štejemo ročnosti do 12 mesecev, dolgoročne pa so vse nad 12 mesecev.

Drugi kriterij ločevanja je spremenljivost obrestne mere: pogodbe se lahko glasijo na nespremenljivo (fiksno določeno v pogodbi) ali spremenljivo obrestno mero.

Spremenljiva obrestna mera je izražena v obliki referenčne obrestne mere (v našem primeru je to EURIBOR) + pribitek, na primer, 6m EURIBOR+2,50 (6-mesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki in pol). Pribitek (v tem primeru 2,5 %) je v primeru kredita plačilo banki za njeno storitev in ostaja nespremenjen do njenega izteka.

Katera od obeh možnosti, spremenljiva ali nespremenljiva obrestna mera, bo za vas kot kreditojemalca na dolgi rok ugodnejša, ne moremo vedeti vnaprej, ker ne poznamo prihodnosti. Po navadi je v prvem obdobju po podpisu pogodbe obrok odplačila manjši, če ste izbrali spremenljivo obrestno mero, vendar se kasneje lahko (ni pa nujno) tudi močno poveča.

Pri nespremenljivi obrestni meri pa obrok ostaja ves čas enak, zato v času odplačila kredita ne more priti do neprijetnih presenečenj.

Kaj pa, kadar ste v vlogi varčevalca, ki veže denar v banki?

Takrat je naša logika obrnjena. Če se po tem, ko ste sklenili vezavo s spremenljivo obrestno mero, ta zviša, bo to za vas pozitivno presenečenje, ne pa neprijetno. Zato je v trenutnih razmerah (maj 2015), ko je EURIBOR na res nizki ravni, za varčevalce, ki upate na višje ravni v prihodnosti, pri dolgoročnih vezavah bolj zanimiva spremenljiva obrestna mera, saj vam pušča odprto možnost za višje obresti v prihodnosti, seveda pa ne veste, ali se bo to res zgodilo. 

Zakaj je vrednost danes tu, jutri tam?

Zakaj se EURIBOR sploh spreminja? Nekoliko poenostavljeno rečeno: zaradi sezonskih vplivov, podobno kot na zelenjavni tržnici. Kadar je denarja na trgu veliko, so obrestne mere nižje, kadar ga je malo, so višje. To pa je odvisno od tega, v kateri fazi gospodarskega cikla smo.

Kadar želi Evropska centralna banka pospeševati gospodarsko aktivnost v evrskem območju, je denarja v obtoku več, kadar pa jo želi zavreti (v strahu pred pregrevanjem), ga je manj in obresti so zato višje. 

V zadnjih 15 letih je EURIBOR kar občutno nihal navzgor in navzdol. Zadnje leto je na rekordno nizkih ravneh: 11. maja 2015 je 6-mesečni EURIBOR znašal 0,061 %, medtem ko je bil na primer 1. oktobra 2008 kar 5,315 %.

Torej, če je EURIBOR nižji, so nižje tudi obrestne mere pri kreditih in varčevanju. To torej velja za oboje. Res pa je, da vam verjetno pri varčevanju to veliko manj ustreza kot pri kreditih. A kot že rečeno, posamezna banka na to ne more vplivati.

Na kaj morate biti pozorni?

V pogodbi med banko in kreditojemalcem ali varčevalcem je določeno, kateri EURIBOR se uporablja za obračun obrestovanja in za kako dolgo obdobje. Pri tem je možnih veliko kombinacij. Lahko na primer celo koledarsko leto velja 12-mesečni EURIBOR s 1. januarja. Ali pa se, denimo, preračun izvaja vsak mesec z uporabo 3-mesečnega EURIBOR-ja, veljavnega na prvi dan v mesecu.

Če varčujete ali najemate kredit, je pomembno vedeti, da je tveganje sprememb večje, če pogodba predpisuje pogostejše spreminjanje obračunskega EURIBOR-ja.

Ali je pomembno, kdaj vas med odplačevanjem kredita doleti zvišanje EURIBOR-ja?

Seveda.

Odplačevanje dolgoročnega kredita namreč običajno poteka na anuitetni način. To pomeni, da so obroki ves čas enaki, vsak obrok pa je sestavljen iz dveh delov: prvega, ki pomeni odplačilo glavnice, in drugega, ki pomeni obresti. V začetni fazi odplačevanja je preostanek dolga še velik, zato je obrok v glavnem sestavljen iz obresti. Na koncu odplačevanja je dolga malo, zato večji del obroka pomeni odplačilo glavnice in le manjšega obresti.

Zato vas kot kreditojemalca precej bolj prizadene, če se EURIBOR zviša denimo v tretjem letu odplačevanja 20-letnega kredita, saj bo tedaj učinek na povečanje obroka večji, kot če se to zgodi v osemnajstem letu.

Najem kredita je pomembna odločitev za vsakogar, saj bo odplačevanje dolgo časa vplivalo na vaše življenje, zato je treba pretehtati vse okoliščine in paziti, da vas odplačevanje ne bo preobremenilo z višino obroka. Pri tem vam bo pomagal bančni svetovalec z informativnimi izračuni, ki vam bodo nazorno pokazali, koliko bi zvišanje EURIBOR-ja vplivalo na povečanje vašega mesečnega obroka.

maj, 2015