Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Kam gre denar?

Porabite danes za zabavo manj kot nekoč? Kaj pa za otroke ali zdravstveno oskrbo? Izkušnje in raziskave kažejo, da je poraba sredstev v različnih življenjskih obdobjih pač različna, saj se spreminjajo tako potrebe in želje kot finančne zmožnosti.


Slovenska statistika kaže, da povprečno gospodinjstvo največ porabi za osnovno bivanje (31 odstotkov), prevoz (16,8 odstotka), hrano in brezalkoholne pijače (14,3 odstotka) ter zabavo, kulturo in rekreacijo (8,7 odstotka). Sledijo izobraževanje, alkohol in tobak, oblačila in obutev, socialna varnost in zavarovanja ter dodatni zdravstveni izdatki in komunikacija.

Toda ti podatki ne kažejo sestave porabe finančnih sredstev v posameznem življenjskem obdobju. Strokovnjaki življenjsko premico običajno delijo na obdobje do 30. leta, sledita dve delovno aktivni obdobji (od 30 do 50 let in od 50 do 64 let) ter obdobje pokoja. Podatki o porabi v teh obdobjih so lahko izjemno ilustrativni. Kažejo namreč, koliko sredstev v neki dobi ljudje porabijo za slog življenja, primeren trenutni starosti.

Največ za znanje

Sedemindvajsetletna Maja se je nedavno zaposlila. Njen prihodek je glede na povprečje v njeni stroki zaradi pomanjkanja izkušenj še precej nizek. Otrok nima. Sodi v povprečje, ki kaže, da Evropejke prvič rodijo pri 29 letih. Skoraj polovico svojih prihodkov nameni za najemnino in bivanjske stroške. Kreditno nesposobna si naložbe v lastno stanovanje še ne more privoščiti. Ker veliko dela, nima prav dosti časa za zabavo, kulturo in rekreacijo. Za ta namen zato porabi razmeroma malo denarja. Po drugi strani pa veliko vlaga v svoje izobraževanje, saj bi rada hitro karierno napredovala.

Najmanj za pokojnino

Tudi statistika kaže, da mladi do 30. leta daleč največ sredstev izmed vseh starostnih skupin namenijo za izobraževanje, razmeroma veliko porabijo še za prevoz in komunikacijo, najmanj pa za hrano, socialno varnost in dodatne zdravstvene stroške. To potrjuje, da je mladim misel na pokojnino še zelo tuja. Tudi Maja o varčevanju za dodatno pokojnino ne razmišlja. Kot večina njenih vrstnikov za te namene v primerjavi s starejšimi porabi najmanjši delež svojega prihodka.

Vsega največ

Za obdobje med 30. in 49. letom je značilna največja poraba v večini kategorij. Edina izjema je izobraževanje, za katero se nameni manj kot v obdobju do 30. leta. To je čas, ko ljudje akumuliramo premoženje, imamo praviloma tudi največ razpoložljivih sredstev, hkrati pa je v tej dobi največ izdatkov, tudi za otroke.

»Imava dva majhna otroka in zahtevno službo. Najina plača je nekoliko višja od slovenskega povprečja, a tudi stroški so veliki,« pripovedujeta Miha (40) in Mojca (39), ki odplačujeta kredit za hišo, za stroške, povezane z otroki, pa mesečno namenita več kot desetino skupnih prihodkov.

  • Statistika kaže, da mladi do 30. leta daleč največ sredstev izmed vseh starostnih skupin namenijo za izobraževanje, razmeroma veliko porabijo še za prevoz in komunikacijo, najmanj pa za hrano, socialno varnost in dodatne zdravstvene stroške.
  • Za obdobje med 30. in 49. letom je značilna največja poraba v večini kategorij. Edina izjema je izobraževanje.
  • Do pokoja večina že odplača kredite in je povečini preskrbljena z osnovnim premoženjem, kot je nepremičnina.

     

Gradnja finančne varnosti

»Več kot desetino prihodkov porabiva tudi za prevoz v službo in na družinske izlete, po desetino pa še za hrano, občasne obiske gledališča, koncertov in mesečno članarino za fitnes oziroma vodene vadbe

V delovno najbolj plodnem obdobju se tudi po statistiki najintenzivneje porablja. Ljudje opravijo glavnino večjih nakupov in si poskušajo zgraditi finančno varnost. To velja tudi za Miho in Mojco: za zavarovanja, rentno in pokojninsko varčevanje namenjata skoraj desetino prihodkov.

Zdravje terja svoj davek

Janez opravlja intelektualno delo in je zaradi izkušenosti visoko cenjen. Zato tudi zasluži več kot njegovi vrstniki, ki opravljajo fizična dela in imajo zaradi pogostih bolniških odsotnosti ali nezmožnosti za delo primerno nižje prihodke.

»Kredit za hišo sva z ženo že odplačala, a zdaj pomagam sinu, ki je sicer že finančno neodvisen, pri nakupu stanovanja,« pojasnjuje.

Več kot desetino svojega dohodka pa Janez namenja tudi za socialno varnost in varčevanje za brezskrben pokoj. Statistika daje podobno sliko. Poraba se v obdobju od 50 do 64 let v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjša le za desetino. Sestava porabe je zelo podobna kot v prejšnjem obdobju, a z eno bistveno razliko. V obdobju pred pokojem se namreč že počasi zvišujejo stroški za zdravje. Tudi Janez, ki ima tako kot mnogi težave s srcem in bolečine v kolenu, opaža, da mora več sredstev nameniti za storitve, ki jih zdravstveno zavarovanje ne krije (na primer zdravilišča).  

Najmanj prihodkov, najmanj izdatkov

V pokoju se poraba na skoraj vseh področjih v primerjavi s srednjima starostnima skupinama močno zmanjša, v celoti kar za 40 odstotkov. To seveda ni čudno, saj imajo upokojenci bistveno nižje redne prihodke. Natanko tolikšna je namreč razlika med povprečno slovensko neto plačo in pokojnino naše sogovornice Milene (74), ki je v zlati sredini.

Stroškov za osnovno bivanje je v tem obdobju v primerjavi s srednjimi leti le še za polovico. Do pokoja namreč večina že odplača kredite in je povečini preskrbljena z osnovnim premoženjem, kot je nepremičnina.

Milena tako kot večina slovenskih upokojencev živi v lastni nepremičnini. Ker je sama, ima zaradi energetske potratnosti hiše precej visoke osnovne bivanjske stroške, ki pa so v primerjavi s srednjimi leti vendarle za polovico nižji. Precej manj kot v delovni dobi porabi za prevoz. Avtomobila ne vozi več, v službo ji ni treba. Tudi za obutev in oblačila ne porabi veliko.

»Občasno si privoščim obisk kakšne kulturne prireditve, morda kako kratko turistično potovanje, veliko rednih stroškov pa imam z doplačevanjem zdravil ter s popravili zobovja in drugimi zdravstvenimi potrebami. Pač nisem vsak dan mlajša, saj veste,« se nasmehne.

Prilagajanje porabe

Kot kaže, še vedno velja teorija, ki govori o ciklu akumulacije kapitala do 35. ali 40. leta, njegovi konsolidaciji do pokoja in distribuciji ter porabi v pokoju. Vendarle pa strokovnjaki napovedujejo, da bodo tudi opredelitev življenjskih ciklov morda morali že zelo kmalu spremeniti.

Življenjska doba je vse daljša, z njo pa tudi delovna, zdravje prebivalstva pa je vse boljše. Tej dinamiki primerno se bo v prihodnjih desetletjih, ko se bo prebivalstvo še dodatno postaralo, predvidoma prilagodila tudi poraba. Morda bodo mladi postali previdnejši. Delovna populacija se bo verjetno bolj pogosto odločala za varčevanje za varen pokoj. Upokojenci pa bodo v svoji porabi zaradi obeta dolgega življenja morda postali še preudarnejši.

Z osebnim bančnikom se pogovorite o višini in sestavi svojih izdatkov. Skupaj boste našli način za optimizacijo porabe ter poskrbeli za ustrezno varčevanje in vlaganje v finančno varnejšo prihodnost.

    

Za konec še opomba: Ker slovenski statistični urad statistike porabe ne vodi po starostnih skupinah nosilcev gospodinjstva, smo za primerjavo sestave porabe po življenjskih obdobjih uporabili podatke Velike Britanije. Višina slovenskih prihodkov in izdatkov se sicer močno razlikuje od britanskih, toda sestava porabe je zelo podobna.

september, 2015

Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja. Morda pa si želite le ustvariti finančno rezervo za vsak primer?

Varčevanja in depoziti

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se