Koliko je vredno vaše podjetje?

Marsikateri lastnik poskuša tako ali drugače ovrednotiti podjetje bodisi zaradi računovodskega poročanja ali sklepanja novega posla z banko ali drugim podjetjem. Vrednotenje zagotovo ni najenostavnejši postopek. Kaj pravzaprav vpliva na rezultat in zakaj so ocene različnih ocenjevalcev lahko različne ter čemu vse je vrednotenje sploh namenjeno? 

Kdaj vrednotiti

Mnogi lastniki preverjajo vrednost podjetij pred prodajo ali dokapitalizacijo, prav tako pa banke pogosto ocenjujejo vrednost podjetij zaradi različnih razlogov. Najpogosteje gre za oblikovanje strokovnega in nepristranskega mnenja o vrednosti celotnega podjetja ali zgolj posamezne organizacijske enote zaradi računovodskega poročanja ter preverjanje vrednosti deležev.

Kaj se upošteva pri določanju vrednosti

Ocenjevanje vrednosti podjetja se uporablja z namenom določanja prave vrednosti podjetja. V začetni fazi je treba določiti predmet ocenjevanja vrednosti, kakšen je namen ocenjevanja – ali gre za prodajo, nakup itd. – in podlago vrednosti. Ocenjevalec lahko nastopa v neodvisni vlogi pooblaščenca ocenjevalca vrednosti podjetja, v vlogi svetovalca, sodnega cenilca, sodnega izvedenca ali kakšni drugi vlogi. Ocenjevalec mora pred vrednotenjem spoznati podjetje, pridobiti in analizirati poslovanje družbe, gospodarske razmere in konkurenčno okolje.

Različne cenitve – različni rezultati

Če podjetje ocenjujeta dva različna cenilca, nikoli ne bosta prišla do povsem iste ocene vrednosti. A če sta obe cenitvi pripravljeni ob enakih predpostavkah, enakih standardih in v skladu z načeli stroke, razlike ne bi smele biti velike.

Vloga bank pri vrednotenju podjetja

Banka se lahko pojavlja tako v vlogi naročnika cenitve ali pa v obrnjeni vlogi v primerih, ko razpolaga s cenilci. Vrednotenja so v banki bistvenega pomena, kadar se izdelujejo za svetovanje pri prevzemih, združitvah, prodajah in drugih postopkih. Prav tako je treba opraviti vrednotenje podjetja, kadar gre za računovodsko poročanje pri večjih poslih ter v primerih prodaje lastniškega ali zastavljenega deleža, kjer podjetnik potrebuje soglasje banke za prodajo lastniškega deleža.

Vpliv tveganja in okoliščin na vrednotenje

Vlagatelji se navadno morebitnega tveganja lotijo tako, da razpršijo svoja sredstva v različne oblike naložb v različnih panogah. Na strani podjetij je, da tveganja in specifične okoliščine dobro poznajo.

Tveganja se po navadi pri vrednotenju zrcalijo v višini diskontne stopnje. V praksi to pomeni, da je naložba v manjša podjetja in v podjetja, ki so odvisna od enega kupca, bolj tvegana, kar hkrati nakazuje na višjo diskontno stopnjo oziroma višjo donosnost celotnega kapitala. Vlagatelj bo namreč v primeru naložbe v lastniški kapital družbe, ki je majhna, zahteval višji donos kot pa v primerih 'varnejše' naložbe v bančni depozit.

Vpliv vrednosti na zanimanje vlagateljev

Pri prodaji vrednostnih papirjev je prav tako dobro vedeti, da se v teoriji in določenih primerih vlagatelji zanimajo za nakup vrednostnega papirja takrat, ko je ta v primerjavi s konkurenčnimi podcenjen, saj bodo tako kupili 'poceni' vrednostni papir, pri čemer pa je treba upoštevati razloge, zaradi katerih je prišlo med posameznimi vrednostnimi papirji do takšnih razlik v ceni.

Po drugi strani pa v praksi mali nepoučeni vlagatelji pogosto sledijo skupinskemu nagonu in kupujejo vrednostne papirje predvsem takrat, ko njihova cena raste oziroma ko gre za trend nakupovanja.

Vrednotenje podjetja kot posebna vrsta umetnosti

Da lahko v primeru vrednotenja podjetja govorimo o nekakšni vrsti umetnosti, je dokaz proces sam. K temu v veliki meri pripomorejo povezovanje in medsebojno balansiranje različnih predpostavk, podatkov ter uporaba znanj z različnih področij, kjer se povezujejo tako računovodstvo kot finance ter številne druge panoge.

Vrednotenje naj bi bilo v svoji osnovi objektivno, a je ocenjena vrednost podjetja obarvana s subjektivnimi predpostavkami ocenjevalca. Tako težko govorimo o povsem objektivnem vrednotenju, čeprav je pri delu ocenjevalcev bistveno, da svojo odločitev ustrezno argumentirajo.

Kljub cenitvi pa je na koncu edina prava vrednost sredstva tista, ki jo »voljan kupec in voljan prodajalec skleneta v poslu po ustreznem trženju«.

Blagovne znamke, ugled in prihodnost

Kadar se vrednotijo blagovne znamke, dobro ime, patenti, licence in podobno, pogledamo, kolikšno korist prinašajo. Za vrednotenje so na voljo vsaj trije načini – na donosu zasnovan, tržni in nabavnovrednostni način – ter drugi.

Najpogostejša metoda na donosu zasnovanem načinu vrednotenja določenih neopredmetenih sredstev je metoda oprostitve licenčnine, kar v praksi pomeni, da je vrednost blagovne znamke v tvoji lasti odvisna od plačila licenčnine, ki bi jo prihranil, če bi bil lastnik sredstva in ne bi bilo treba za pravico do uporabe sredstva plačevati licenčnine tretji stranki.

V tujini pogosto vrednotenje opravi kar trg sam

V zadnjem času se v Sloveniji vrednotenju zaradi računovodskega poročanja in preverjanja vrednosti podjetij, ki so jih banke vzele v zavarovanje, priključujejo tudi stečajni postopki.

Tako je prav zaradi stečajnih in privatizacijskih postopkov le-teh v Sloveniji vedno več, od tujine pa nas loči predvsem to, da v razvitih gospodarstvih pogosto vrednotenje družbe opravi kar trg sam oziroma je vrednost rezultat ponudbe in povpraševanja po delnicah družbe na borzi, pri čemer je v Sloveniji takih družb vse manj. 

Marko Poljanc, Poslovalnica za podjetniške finance NLB

marec, 2015