Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Koliko nas stanejo otroci?

Otroci so naše največje bogastvo, naš ponos, naša življenjska investicija. Tudi finančna. Če nam je všeč ali ne, otrok stane. Raziskava Evropske komisije je pokazala, da starši za otroke namenjajo od 20 do 30 odstotkov družinskega proračuna.  


Natančnejših ocen praktično ni. Konec koncev se lahko stroški zelo razlikujejo. Kot pravi mamica Jasmina:  »Nekateri starši menijo, da je dovolj, če daš otrokom ljubezen, drugi mislijo, da jo morajo kupiti, večina pa nas je nekje vmes

»Preden sem dobila Jakca, sem se spraševala, ali bi sploh imela otroke. Bala sem se, da mi bo otrok postavil življenje na glavo, da se bom morala odpovedati preveč stvarem, da bi bilo vredno. Ko pa sem rodila, sem takoj vedela, da je otrok tisto najboljše na svetu. Zdaj bi zanj naredila vse. In porabila tudi zadnji evro.« Tako o svojem malčku razmišlja mamica Urša.

Starejši stanejo več

In prav toliko, kot je različnih pristopov, je tudi ocen, koliko otrok dejansko stane. Z nekaterimi stvarmi pa se vseeno strinjajo vsi starši: ko otrok raste, rastejo tudi stroški, največji strošek pomeni vrtec oziroma šola, pri oblačilih in drugih potrebščinah pa se da veliko prihraniti z izmenjavo oziroma izposojo.

»Majhni otroci stanejo manj kot veliki,« pravi Mateja, mamica dveh punčk. Njen največji strošek so vrtec in različne dodatne dejavnosti, za to odšteje okoli 200 evrov na mesec. Dodatnih 100 gre za hrano, igračke in priboljške. Za obleke pa ne zapravi praktično nič, saj jih dobi od prijateljic.

Izmenjava oblačil med prijatelji je precej pogosta praksa. Nekateri pa gredo še dlje. Tudi igrače krožijo, pravi Vesna, mamica triletne deklice. »Ko gremo kam na obisk, prosim svojo hčer, da med svojimi izbere igračo, ki jo bo podarila otroku, ki ga bomo obiskali. Učinek je večplasten, igrače se ne kopičijo, otroci se jih ne naveličajo, naučijo se dajati, pa tudi ne navežejo se po nepotrebnem na predmete

Kako stroški z leti naraščajo, pokaže primer mamice Renate, ki ima tri sinove. Najmlajši je star eno leto. Zanj porabi okoli 70 evrov na mesec (plenice, oblačila, posebna hrana, ki jo potrebuje zaradi bolezni). Drugi sin je star pet let in pol in hodi v vrtec. Zato je treba osnovnim stroškom dodati položnico v višini 140 evrov. Pa okoli 25 evrov na mesec za rojstnodnevna darila malim prijateljem. Tudi njen najstarejši sin rad obiskuje rojstnodnevne zabave, tako se ta izdatek mesečno podvoji. Za šolo odštejejo 90, za obšolske dejavnosti pa še dodatnih 30 evrov na mesec. Malce višji so tudi stroški za oblačila in obutev, saj jih v teh letih hitro preraste.

Kot je pokazala študija ameriškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa otroci najbolj izpraznijo denarnico staršev po 15. letu starosti.

»Moj 18-letni sin na srečo hodi v šolo v kraju, kjer živimo, zato prevoz ni tako velika postavka, le okoli 45 evrov na leto za lokalni avtobus,« pove njegova mama Nataša.

Drugače je pri drugem sinu, 23-letnem študentu, ki se iz Kranja vsak dan vozi na študij v Ljubljano. Pri njem 45 evrov zadostuje le za subvencionirano mesečno vozovnico. Razlika je tudi v žepnini, ki jo prejmeta. Medtem ko se mora mlajši sin zadovoljiti s 30 evri, iz katerih si plačuje tudi mobilni telefon, dobi drugi na mesec 20 evrov več. Si pa mora iz tega denarja napolniti tudi želodec, kadar je na fakulteti predolgo, da bi lahko kosilo jedel doma. Tudi sicer Nataša priznava, da je hrana velik strošek. Mesečno štiričlanska družina za hrano nameni od 600 do 700 evrov.

Da je hrana velik finančni zalogaj, ugotavlja tudi Nenad, oče 15-letne Natalije. »Ker ima celiakijo, je njena hrana v povprečju do trikrat dražja od navadne,« razlaga. Ko prišteje še stroške obleke in obutve pa šolskih potrebščin, izletov, obiska glasbene šole, žepnino in stroške telefona, pride do številke 3.600 evrov na leto. Seveda bi lahko za hčer zapravil tudi veliko več, a pojasni: »Prihraniti se da, če se otrok zaveda, da so časi precej hudi in da je v primerjavi z dohodki vse izjemno drago

Da je iz leta v leto vse dražje, se strinja tudi Jan. Pri dveh aktivnih otrocih zapravi največ za njune športne dejavnosti: »Praktično ni več dejavnosti, ki ne bi bila plačljiva, da o opremi ne govorim

Za marsikaterega starša so tako otrokovi konjički danes prevelik zalogaj. »Poznam žalosten primer srednješolca na glasbeni šoli, ki se je moral letos vrniti nazaj domov, saj družina ni mogla kriti stroškov njegovega bivanja v Ljubljani,« pove Nenad.

Do 18. leta vsaj 50 tisoč evrov

Koliko natančno starši zapravijo od trenutka, ko dete položijo v zibko, do dneva, ko  zapusti gnezdo, je torej težko reči, saj natančnih ocen enostavno ni. Vsaka družina je primer zase.

Če pa na podlagi podatkov statističnega urada, šolskega ministrstva in staršev sami potegnemo črto, lahko ocenimo, da nas otrok do 18. leta, ko postane polnoleten, stane skoraj 50 tisoč evrov. In to brez pretirane razsipnosti, najema varušk, nakupa dragih igrač, plačila počitnic. Za vse to morajo starši še dodatno razvezati mošnjiček.

A marsikdo se glede uradnih podatkov tudi lahko vpraša, koliko so življenjski. Spodaj je tabela uradnega izračuna statističnega urada in šolskega ministrstva, koliko naj bi stal osnovnošolski otrok na leto. A izračuni za osnovnošolce in dijake se zelo malo razlikujejo.

Strošek 1 leto
Hrana & pijača 1.086 €
Oblačila & obutev 448 €
Pohištvo 140 €
Šola 700 €
Dodatni stroški 480 €
SKUPAJ: 2854 €

Varčevanje za otroke

Okvirni izračun, ki pokaže 50.000 evrov stroškov za prvih 18 let, je lahko dobro izhodiščno vodilo za načrtovanje. Ko razmišljate o finančni prihodnosti svojih otrok, si čim prej postavite finančne cilje. Varčevati začnite kmalu po otrokovem rojstvu. Tako boste laže privarčevali načrtovani znesek tudi z nižjimi mesečnimi pologi, delež obresti pa bo večji zaradi časovne vrednosti denarja. 

SLOVENSKI OČETJE IN MAME SVETUJEJO

Nataša: »Otrok naj telefonski račun plačuje sam. Če to počnejo starši, otroci ne pazijo na to, koliko govorijo po telefonu

Renata: »Če načrtuješ več otrok, je dobro v izhodišču kupiti kakovosten voziček, posteljo, avtosedeže, kakovostna oblačila, kolesa, poganjalčke, čelade in podobno. Tako bodo zdržali več generacij. Pa tudi nakup rabljenih oblačil lahko blagodejno vpliva na družinski proračun.«

Barbara: »Starši danes pretiravamo. Mora otrok pri treh letih res obiskovati plesni tečaj ali imajo le straši občutek, da ga mora, ker nas o tem prepričuje potrošniško naravnana družba?«

Vesna: »Otroške stvari krožijo, kar je ne samo prijazno do žepa, temveč vidim to kot majhno naložbo v čistejše okolje, malo bolj zdravo, nepotrošniško vzgojo in s tem lepšo prihodnost naših otrok

Hana: »Najbolj prihraniš tako, da razčistiš sam s seboj in namesto plehkih materialnih stvari (predragih vozičkov, oblekic priznanih znamk, kupov kozmetike, ki samo škodi in dela otroško kožo odvisno ...) raje uporabiš domišljijo. Se z otrokom igraš, rišeš, mu bereš – vse to te nič ne stane, zahteva pa malo več truda.«

Matjaž: »Opremo, kot sta previjalna miza in avtosedež, si izposodite, obleke izmenjajte, šolske knjige kupujte rabljene

Jan: »Več kot za obleke, ki si jih lahko izposodite, raje namenite za kakovostno hrano, sploh če ima otrok kakšne alergije

 

februar, 2015

paket zepnina15+

Paket žepnina 15 +

Za sodobno in samostojno poslovanje z žepnino med 15. in vključno 17. letom.

paket zepnina

Paket žepnina

Za mlade od 9. do vključno 14. leta, ki dobivate žepnino in želite biti samostojni tudi pri denarju.

NLB Toli račun

Toli paket

Za starše, ki želite otroka že kmalu naučiti ravnanja z denarjem.

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se