Spoštovani,
položaj predsednika uprave NLB sem prevzel 1. februarja 2004 zato dovolite, da vam najprej predstavim osnovne značilnosti in rezultate poslovanja NLB v letu 2003, kot so bili tudi obravnavani na nadzornem svetu.
NLB je bila v letu 2003 pod vodstvom pet članske uprave na čelu z Markom Voljčem soočena z zaostrenimi razmerami, ki jih določajo velike spremembe obrestnih mer s približevanjem evrotržnim obrestnim meram in močna konkurenca. Bližajoč vstop Slovenije v Evropsko Unijo je pospešil zniževanje tolarskih obrestnih mer v letu 2003 in ključno opredelilo okoliščine poslovanja NLB in Skupine NLB. Rezultati preteklega leta so kljub temu zadovoljivi. Trend, značilen za leto 2003, bo neizogibna smernica poslovanja v prihajajočem obdobju.
Skupina NLB je v letu 2003 zabeležila 6,6- odstotno rast dobička pred davki in dobičkom manjšinskih lastnikov na 16,6 mrd tolarjev oz. 70,1 mio evrov (po SRS). Po MSRP je dobiček pred davki dosegel 20,0 mrd tolarjev (84,5 mio evrov). Dobiček pred davki NLB znaša 11,0 mrd tolarjev (46,5 mio evrov) po SRS oz. 13,0 mrd tolarjev (55,1 mio evrov) po MSRP.
Skupina NLB je zabeležila 12,5-odstotni donos na kapital in 0,8-odstotni donos na sredstva, pred davki in v skladu s SRS. NLB je dosegla 715,1 tolarjev čistega dobička na delnico. Izplačilo dividend v znesku 40 odstotkov dobička oz. 286 tolarjev na delnico bo predlog nadzornega sveta skupščini delničarjev julija 2004.
Med ključnimi dogodki preteklega leta so bile težave NLB pri prenosu poslovanja na novo informacijsko podporo. Takojšnje reagiranje in ustrezno ukrepanje banke je omogočilo normalizacijo razmer do konca leta brez večjih posledic na poslovanje.
Pomembno je, da je NLB v okoliščinah hitro padajočih obrestnih mer prvič v sodobni zgodovini kljub 15-odstotnemu povečanju obrestonosne aktive zabeležila nominalni padec čistih obrestnih prihodkov. Izpad obrestnih prihodkov je delno nadomeščen z rastjo čistih neobrestnih prihodkov, kjer je v polni meri uresničila zahtevni plan. Ukrepi uprave so omejili rast stroškov na samo 1,3-odstotno rast, vendar bo v prihodnje ob nadaljnjem zniževanju marž nujno še močneje omejiti stroške poslovanja. Povzeto, bo padanje obrestnih mer zahtevalo ključne tri aktivnosti: politiko zniževanja obrestnih mer, predvsem pasivnih, rast čistih neobrestnih prihodkov in racionalizacijo stroškov.
Obseg poslovanja Skupine NLB se je povečal za 9 odstotkov in bilančna vsota je konec leta 2003 dosegla 2.154,8 mrd tolarjev (9,1 mrd evrov). Bilančna vsota NLB je konec decembra obsegala 1.717,3 mrd tolarjev (7,3 mrd evrov), v večini kot odraz 25-odstotnega povečanja posojil nefinančnim družbam. Kljub problemom, ki jih je imela banka z uvedbo transakcijskih računov, je opaziti trend naraščanja pri depozitih gospodinjstev, ki so se v letu 2003 povečali za 5,6 odstotka.
Kapital Skupine NLB je konec leta 2003 znašal 110,6 mrd tolarjev po SRS (467 mio evrov) oz. 145,4 mrd tolarjev (615 mio evrov) po MSRP. Kapitalska ustreznost je presegla zahtevano stopnjo s strani Banke Slovenije in več kot zadovoljivo prekoračila smernice BIS s 15,2 odstotka (v skladu z BIS standardi). Preudarno in kvalitetno upravljanje s tveganji je stalnica v poslovanju Skupine, ki se je v letu 2003 ponovno odrazila v zmanjšanju deleža slabih terjatev na 3,22 odstotka celotnega portfelja.
NLB ostaja univerzalna banka z vodilno vlogo v Sloveniji. V letu 2003 je banka razširila svojo paleto storitev z ustanovitvijo bančnozavarovalne družbe NLB Vita, kot joint venture s KBC. S tem si je Skupina NLB zagotovila vpetost v sodobne trende pri razvoju storitev, ki niso klasično bančni. Uspešen začetek trženja storitev potrjuje 4-odstotni tržni delež na področju življenskega zavarovanja dosežen v prvih šestih mesecih poslovanja.
Poleg tega je NLB v Sloveniji povečala lastniške deleže v odvisnih bankah Banka Domžale, Banka Zasavje in Koroška banka in s tem pridobila večinske deleže. S strateškim nakupom Slovenske Investicijske banke je razširila svojo bazo komintentov na segmentu specifičnem za SIB.
V začetku leta 2004 je na trg stopila z novo ponudbo storitev upravljanja premoženja družbe NLB Skladi, v 100-odstotni lasti NLB.
NLB ob tem nadaljuje s širitvijo poslovanja na trge, kjer ima primerjalne prednosti in poslovne izkušnje, posebej na trge jugovzhodne Evrope. V letu 2003 se je Skupina NLB v tujini povečala za Montenegrobanko, Prvo Preduzetničko banko, kasneje preimenovano v LHB Banko Beograd, ter novoustanovljeno banko West Bank v Bolgariji, ki ima status pridružene banke.
Ostale novoustanovljene članice Skupine LB InterFinanz, Beograd, LB Leasing, Beograd in CBS Invest, Sarajevo so usmerjene na rast poslov forfeitinga, lizinga in upravljanja z nepremičninami.
NLB je vedno bila največja slovenska mednarodna banka in se bo trudila to tudi ostati na podlagi uresničevanja naslednjih ključnih strateških ciljev:
- v središče svojega poslovanja postaviti stranko, njene želje in potrebe,
- ohraniti vodilno mesto v Sloveniji,
- postati vodilna finančna skupina v JV Evropi.
NLB namerava skupaj s članicami okrepiti pomen Skupine NLB tako s krepitvijo povezav, širitvijo ponudbe storitev na posamezne trge kot z izboljšanjem upravljanja, vodenja in nadzora Skupine.
Širitev poslov na jugovzhodne trge so se v letu 2003 izkazala kot dobra poslovna odločitev NLB. Tutunska banka, Skopje, je povečala bilančno vsoto za 34,2 odstotka in čisti poslovni izid za 10 odstotkov glede na leto 2002. CBS Bank, Bosna in Hercegovina, je v primerjavi s koncem leta 2002 povečala bilančno vsoto za 39 odstotkov in dosegla 27-odstotno rast dobička pred davki glede na leto 2002. VB Banka je občutno, za 54 odstotkov, povečala bilančno vsoto in za 18,7 odstotka povečala čisti poslovni izid. Tudi poslovanje Montenegrobanke iz Podgorice, ki je v lasti NLB od začetka maja lani, kaže občutno rast obsega poslov.
Pred nami je čas pomembnih in velikih priložnosti. Širitev EU bo še bolj izpostavila pomen in vrednost mednarodnega položaja NLB. Seveda pa bodo vedno hujša konkurenca in zaostreni pogoji poslovanja ob vse bolj zahtevnih predpisih terjali nenehen razvoj, povečano kakovost poslovanja in boljše upravljanje s stroški. Uspešnost Skupine NLB tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zagotavljajo trden položaj, finančna moč in dosežene mednarodne povezave.
Vzajemnost in trud zaposlenih sta nujna za dosego skupnega uspeha. Zahvaljujem se vsem zaposlenim celotne Skupine NLB za odločilen doprinos k poslovanju in pozdravljam vse novo zaposlene, ki so se nam pridružili v preteklem letu. Skupina NLB ima ogromno potencialov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev, in prepričan sem, da jih bomo zmogli in znali izkoristiti.
Zahvaljujem se nadzornemu svetu za podporo dosedanjemu in prihodnjemu razvoju Skupine NLB.
Vsem naložbenikom pa izrekam zahvalo za njihovo zaupanje in jim z optimizmom zagotavljam, da bodo tudi v prihodnje zadovoljni kot naši lastniki in stranke.
Pot, ki je pred nami, ne bo lahka - potrebno bo veliko truda, nenehno iskanje novih, boljših rešitev in dosledno izkoriščanje vseh notranjih rezerv za dosego naših ambicioznih ciljev: želimo ohraniti visok ugled, ki si ga je banka trudoma ustvarila skozi desetletja na domačem trgu in se uvrstiti med najboljše v širši regiji.
