Stroški ob vstopu na tuji trg

Na tuji trg začne podjetje praviloma vstopati, ko si doma zgradi blagovno znamko, je suvereno in na domačem terenu sposobno obvladovati vsa tveganja. Stroški vstopa na tuji trg so običajno precej visoki. Najprej je treba raziskati trg, navade kupcev, njihovo kulturo in preveriti regulatorne omejitve, ki veljajo v novem prostoru.

Pomembni so tudi stroški logistike, zavarovanja posla, stroški distribucije na tujem trgu. Ko je podjetje že prisotno na tujem trgu, nastopijo stroški trženja, pogosto v drugem jeziku. Stroški niso povezani le s tujim trgom, temveč tudi z domačim podjetjem, kjer je morda treba zaposliti dodatno delovno silo in povečati zaloge, da se lahko tuji trg oskrbuje.

Včasih je treba prilagoditi tudi dele proizvodnje, če na tujem trgu veljajo posebnosti v primerjavi z domačim trgom. Posebni stroški so lahko povezani tudi s patenti. Gre za trenutne stroški, ki pa so lahko zelo visoki.

Strošek izgube posla

Največji potencialni strošek pa je lahko strošek izgube posla. Podjetje na primer najde kupca, ki bo zanj distribuiral izdelek na tujem trgu, a ga ne pozna dobro. Pošlje mu celotno naročeno količino z odplačilnim rokom 90 dni, nato pa se zgodi, da kupec ne plača. Takšno tveganje lahko podjetja zavarujejo z zelo nizkimi stroški z bančnim instrumentom – akreditivom.

Poleg tveganja, da distributer ne plača dobavljenih količin, se lahko na primer zgodi tudi, da kupci na tujem trgu ne sprejmejo izdelka, da pride do reklamacij, poškodb med prevozom, lahko se zgodi, da tovor ukradejo, ali se pojavijo druga logistična tveganja.

Kako obvladovati visoke stroške?

Doma mora imeti podjetje vedno dovolj sredstev za obvladovanje obratnega kapitala bodisi iz presežkov poslovanja bodisi s premostitvenim financiranjem z limitom. Tveganja na tujih trgih pa lahko podjetje obvladuje z instrumenti, kot so različne garancije, bančne plačilne obveze in akreditivi.

Pri bančni plačilni obvezi gre za zavezo med bankama obeh poslovnih partnerjev, da bosta poravnali medsebojne obveznosti – instrument, ki se pri manjših slovenskih podjetnikih še vedno premalo uporablja.

Namesto kredita raje povečanje likvidnosti

V svojem osnovnem poslovanju je banka posojilodajalka in na ta način podpira gospodarstvo. Vendar se v pogovoru s podjetniki velikokrat izkaže, da posojilo ni najprimernejša oblika financiranja, še posebej kadar so podjetja že prezadolžena. V takšnih primerih na banki svetujemo uporabo drugih možnosti.

Ena izmed teh je prodaja terjatev, ki še niso zapadle. Banka odkupi terjatve, ki jih ima podjetje do svojega kupca in podjetju denar na račun nakaže takoj, ne šele ob plačilnem roku, ki je lahko včasih tudi 90 dni ali več. Nato banka počaka na plačilo kupca ob zapadlosti terjatve. S tem lahko podjetju predvsem pri daljših plačilnih rokih izjemno pomaga pri tekoči likvidnosti in takojšnjem dostopu do denarja.

Nadaljnje možnost so še finančni najemi, leasingi, če podjetje ni kreditno sposobno ali ko se mu določena investicija ne splača tako kot najem. Tu lahko banka posreduje s svojim NLB leasingom in ga vključi v posel.

Bančna inovativnost za mlade podjetnike

V NLB smo ustanovili Center inovativnega podjetništva, kjer podjetnikom začetnikom nudimo usmeritve, pomoč, izobraževanja, povezave s pravimi strokovnjaki. Tudi kadar banka takoj na začetku ne more pomagati s financiranjem, je vseeno lahko dober partner in svetovalec.

Številni mladi podjetniki se soočajo s težavo, kje naj razstavijo svoje izdelke – ne nujno za prodajo, ampak zgolj kot trženjski kanal. Zato smo v CIP-u vzpostavili podjetniško galerijo, kjer lahko komitenti NLB predstavijo svoje izdelke. V Centru inovativnega podjetništva se zvrstijo številni dogodki, naše prostore obišče veliko ljudi, kar pomeni dovolj priložnosti, da potencialni kupci opazijo izdelek, vzamejo vizitko in stopijo v stik s podjetnikom.

Vrata v CIP-u so vam vedno odprta!

Včasih se je enostavno dobro s kom pogovoriti in prevetriti svoje zamisli o podjetju, tudi brez konkretnih načrtov. Naši bančni svetovalci znajo zastavljati vprašanja, ki pomagajo na posel pogledati tudi z drugih zornih kotov, razmisliti o pomembnih okoliščinah in predlagati najustreznejšo pot, po kateri naj gre podjetje v prihodnje. Zato naj vas ne bo strah pristopiti.