#OkvirPomoči: Kriza je bila priložnost za razvoj novih izdelkov

»Dobro jutro, dober dan, upam, da ni več zaspan. Dobrodošli prelepi vi vsi, ki občudujete vse lepe reči, vi, ki se radi družite, veselite, ki radi kaj nenavadnega doživite …, « tako v Medenem raju obiskovalce pozdravi Hrabroslav Perger, oče družine. Kot pravi, verze napiše za vsak obisk posebej in jo prilagodi skupinam. Morda mu je to ostalo po mami, profesorici slovenskega jezika, ki je skrbno zbirala narodne slovenske verze, ki jih lahko občudujete na njihovih tradicionalnih lectovih srcih z ogledalcem.

Medeni raj spodbuja tudi okoliško gospodarstvo

Turistična dejavnost danes ustvarja približno 40 odstotkov prihodkov družinskega podjetja Perger 1757, pojasni direktor Lucian Perger. Medeni raj je nišni turistični produkt, kakršni bi po njegovem mnenju morali imeti večjo vlogo v slovenskem turizmu.

Zato se tudi z veseljem povezujejo z občino in drugimi ponudniki. Njihov muzej letno privabi kar 15.000 obiskovalcev in večina se ne ustavi le pri njih. Če ne drugega, si privoščijo vsaj obed, v bližnjih restavracijah ali na katerem od kmečkih turizmov. Lahko bi rekli, da Medeni raj daje zagon lokalnemu gospodarstvu. »Prav je tako. Turizem je taka dejavnost. Turizem ni le nočitev z zajtrkom, turizem so doživetja, celovita izkušnja in ustvarjamo jo lahko skupaj,« poudari Lucian.

Letos bo obiskovalcev seveda manj, saj bo turizem posledice občutil tudi po sprostitvi ukrepov za zajezitev epidemije. Velikih skupin s 50 obiskovalci zelo verjetno ne bo več toliko kot prej, se pa na spremenjene razmere Pergerjevi že pripravljajo. »Zdaj razvijamo VIP izkušnjo. Poskrbeli bomo za petzvezdično izkušnjo za največ 10 ljudi in bo vključevala vse – naše vozilo bo obiskovalce pobralo pred hotelom, jih pripeljalo nazaj, vmes pa jih bomo razvajali, kot znamo. Prav tako bomo ponudili praznovanje otroških rojstnih dni in pripravili druge novosti,« Lucian predstavi načrte.

Majhnost je lahko prednost

Sprememba nakupnih navad med koronakrizo je prizadela tudi tisti del njihove dejavnosti, ki ni odvisen od turizma. »Naši izdelki se prodajajo v specializiranih trgovinah, nekatere od njih so bile prav tako zaprte, in v živilskih trgovinah, ki so bile odprte, vendar so ljudje takrat kupovali osnovna živila, luksuznih izdelkov skoraj ne. Le v naši spletni trgovini se ni toliko poznalo. Prodaja nam je padla za več kot 60 odstotkov, v prvem mesecu po razglasitvi epidemije se nam je proizvodnja skoraj ustavila. To se gotovo pozna. Na srečo smo imeli dovolj rezerv in smo se lahko financirali iz dobrega preteklega dela, pove Lucian in doda, da likvidnostnih sredstev pri bankah niso iskali, so pa bili v rednem stiku z NLB, ki je edina banka, s katero njihovo podjetje sodeluje.

»Čutimo, da NLB ni vseeno za nas, da ji je mar za to, da bomo uspešni, in to ne glede na to, do koga pridemo – v Center inovativnega podjetništva, do predsednika uprave, poslovnega skrbnika ali bančnika za okencem. Zavedamo se, da niso najcenejši, so pa zelo strokovni in nam stojijo ob strani v dobrem in slabem, zato smo vse od začetka njihove stranke, tako podjetje kot osebno. To kaže tudi projekt #Okvir pomoči, ki smo ga z veseljem sprejeli,« pove Lucian.

Odprt, dolgoročen partnerski odnos, ki ga gradijo z banko, se bo gotovo odrazil v prihodnje, ko bodo finančne vire potrebovali za uresničevanje novih idej. Teh je po Lucianovih besedah veliko, saj so čas, ko je njihova osnovna dejavnost stala, izkoristili za razvoj novih izdelkov. Ker so majhno podjetje, lahko ideje tudi hitreje uresničijo in že septembra bodo dali na trg šest novih izdelkov. »To je prednost majhnih podjetij. So hitra, agilna in se lažje prilagodijo kot veliki sistemi,« je prepričan Lucian.

Stalen razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo

Inovirajo ves čas, ne le v času, ko je proizvodnja stala. »Podjetja moramo ves čas razvijati izdelke z visoko dodano vrednostjo, drugače ne gre.« Trenutno skupaj s partnerji razvijajo biorazgradljivo embalažo prihodnosti, v katero bodo pakirali svoje izdelke. »Mi si prizadevamo ohraniti svežino izdelkov na naraven način, brez konzervansov, pri čemer izhajamo iz modrosti naših prednikov. Tako na primer k medenjakom dodajamo jabolčne krhlje, ki so naš naravni konzervans, naša odgovornost pa je tudi embalaža. Z izdelkom namreč kupcu damo tudi embalažo in če ta pristane med odpadki, to ni dobro za naš planet. Verjamemo, da je krožno gospodarstvo prihodnost,« pojasni Lucian in doda, da zadnjih deset let veliko vlagajo v trajnostni razvoj podjetja.

Trajnostna naravnanost izhaja iz njihovih družinskih vrednot

Trajnostni razvoj v svoje strategije vključuje vse več gospodarskih organizacij, tako tudi NLB, ki podpira trajnostno usmeritev podjetja Perger 1757. »Med sedmimi družinskimi vrednotami, ki jih živimo v našem podjetju, je tudi, da spoštujemo naravo in vse darove,« predstavi Lucian njihove vrednote. Prav tako uporabljajo le najboljše, 100-odstotno naravne surovine, brez škodljivih vplivov na okolje in brez izkoriščanja ljudi, posebna linija so bio izdelki z ekološkim certifikatom. Glavna sestavina je slovenski med, ki je po Lucianovih besedah visoko kakovosten: »V Sloveniji pridelujemo vrhunski med. Imamo na primer dobavitelja, ki ima drugi najboljši med na svetu.«

Če je kdo, ki prepozna kakovosten med, je to gotovo Pergerjev oče, Hrabroslav. »Med je strd in normalno je, da kristalizira. Dober med v tekočem stanju mora imeti meter dolgo 'nit', če ga zajameš z žlico. Prepoznaš pa ga seveda tudi po okusu,« je nazoren. Veliko pozornost posveča tudi drugim sestavinam: »V naših žele bonbonih ne boste našli želatine, ampak uporabljamo rastlinski pektin. Prav tako uporabljamo rastlinska barvila.«

Kako pa najdejo trajnostne pridelovalce rumenega barvila kurkume, ki se v Sloveniji ne prideluje? »Težko,« se nasmehne Hrabroslav in pojasni, da je sedanjega dobavitelja našel na potovanju v Šri Lanki. Tudi na potovanjih namreč »živi« svojo obrt in ima odprte oči za priložnosti. »Videl sem, kako se kurkuma lahko prideluje na trajnosten način. Videl pa sem tudi, kako se prideluje, če misliš le na dobiček. Tam so ljudje delali kot stroji in bili slabo plačani, uporabljali so se pesticidi in druge kemikalije, ki so škodovali tem ljudem in okolju. Seveda mi za kurkumo plačamo petkrat več, vendar pri nas ne gledamo le skozi denar. Naš moto je, da delamo z veseljem, ljubeznijo in strastjo.«

Razvijajo nov Medeni raj, izkustveni center medičarstva

Svojo družinsko zgodbo bodo lahko še bolje izrazili v novem objektu, v katerem bodo združili proizvodno in turistično dejavnost. »Mi nimamo klasične proizvodnje. Smo manufaktura, in to bomo lahko prilagodili tako, da jo bomo pokazali obiskovalcem, da bodo sami videli, kako nastajajo naši izdelki. To bo izkustveni center, v katerem si bodo lahko otroci tudi sami naredili medeno liziko ali vstopili v pravljico v sobi Janka in Metke. Na ogled bodo naši reprezentančni izdelki, nekatere naše zgodbe bodo predstavljene s hologrami. V objektu bo prva medena slaščičarna na svetu, v kateri bodo vse sladice pripravljene brez sladkorja, le z naravnim medom, na strehi pa bo tudi čebelnjak. Tja boš lahko prišel samo na medeno kavo ali pa z družino preživel ves dan. To bo vrhunski turistični produkt, v katerega verjamemo, zato si tudi upamo v tak projekt, čeprav je velik za naše malo družinsko podjetje,« s ponosom pove Lucian in doda, da bi bila investicija sicer manjša, če bi uredili samo proizvodnjo, vendar se zavedajo, da morajo svojo dejavnost razpršiti in razvijati več smeri.

Tradicija in stalne inovacije

Novi Medeni raj jim bo omogočil, da predstavijo celovito zgodbo lectarstva v njihovi družini, ki s to obrtjo živi že od leta 1757, od leta 2019 pa je po odločitvi Ministrstva za kulturo tudi nosilka slovenske nesnovne kulturne dediščine za panogo lectarstva. V obrt je vpeta cela družina, poleg Luciana in očeta Hrabroslava tudi brat Boštjan, ki skrbi za proizvodnjo, sestra Ines na slaščičarskem delu, Zala v marketingu, zlasti med počitnicami pa radi priskočita na pomoč tudi mladi nečakinji.

»V naši družini izdelujemo vse tako, kot so nas učili naši predniki, tradicija se prenaša iz roda v rod. Če želimo biti najboljši, moramo to tradicijo stalno nadgrajevati in vedno ponujati nekaj novega,« pove Hrabroslav. Izpostavi njihovo edinstveno inovacijo – medeni parfum, ki ga uporabljajo v svojih energetskih svečah, ki prostor polnijo z energijo tudi brez gorenja. Za liter tega parfuma porabijo 800 litrov medu.

Pergerjevi res znajo iz čebeljih pridelkov potegniti najboljše. Hrabroslav ob tem opozori, da tradicionalna obrt združuje vse tri dejavnosti – lectarstvo, medičarstvo in svečarstvo: »Če je nekdo samo svečar ali samo lectar, to ni tradicija.«