Pod Poncami

iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

21. 12. 2015–4. 2. 2016

Smučarski skoki so ena od športnih disciplin, za katero lahko rečemo, da je ena izmed najbolj priljubljenih med Slovenci in tudi takrat, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so reprezentanco sestavljali sami slovenski skakalci. Sinonim za skoke je vsekakor Planica, na katero smo Slovenci ponosni, ponosni pa smo tudi na mnoge uspešne slovenske skakalce.


V Planici je leta 1934 po načrtih in skupnih naporih inženirjev Ivana Rožmana in Stanka Bloudka, Josa Gorca in drugih zrasla skakalnica velikanka, na kateri so priredili prvo mednarodno tekmovanje in z 92 m dolgim skokom norveškega skakalca Birgerja Ruuda zabeležili nov svetovni rekord. V Planici je leta 1936 mlad avstrijski skakalec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu preskočil magično mejo 100 m. Skoki so nato prerasli v smučarske polete, do leta 1948 pa so v Planici izboljševali svetovne rekorde. Zatem so planiško velikanko za kar nekaj let prerasle druge skakalnice po svetu, dokler niso leta 1969 na prenovljeni in povečani letalnici, po načrtih dveh inženirjev, bratov Janeza in Vlada Goriška, ki sta nasledila pokojnega Stanka Bloudka, izpeljali nepozabno mednarodno skakalno prireditev in zabeležili kar pet  svetovnih rekordov. Ti so se  odtlej v Planici vrstili vsakih nekaj let. Leta 1994 je bila v Planici prvič premagana tudi meja 200 m, ko je Finec Toni Nieminen poletel 203 m daleč.

Slogi skakalcev in njihove drže v zraku so se skozi čas korenito spreminjali – od začetne pokončne drže, odročenih rok, bolj aerodinamičnega sloga in drže rok naprej, ki je vztrajala do prve polovice 60-tih let 20. stol., do elegantnejše drže z rokami ob telesu, ki so jo pričeli izvajati konec 50-tih in v začetku 60-tih let 20. stol., do v zadnjem času izrazito močnega predklona telesa in škarjaste drže smuči. Ta drža, ki je nadomestila klasični slog, in nova, izpopolnjena oprema tudi omogočata skakalcem, da lahko letijo nepredstavljivo daleč. Navadni zemljani lahko le občudujemo te izjemno pogumne fante, ki letijo daleč, daleč in se sprašujemo, koliko dlje je sploh še mogoče.
​Fotografije, izbrane iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije, želijo predstaviti zgodovinski utrip Planice v obdobju med 1934 in 1991, med avtorji fotografij pa so znani slovenski fotoreporterji Edi Šelhaus, Miloš Švabić, Svetozar Busić, Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Vlastja Simončič, Marjan Pfeifer, Bogo Primožič, Leon Jere, Dragan Arrigler, Rudi Paškulin, Milan Pogačar, Miha Dariš, Lado Čuk, Joco Čermak  in drugi. Razstavi pa bodo pridih humorja dodale še karikature na temo planiških skokov umetnika Bineta Roglja, tudi nekdanjega uspešnega skakalca.

Jožica Šparovec
Muzej novejše zgodovine Slovenije

 

Svetovni rekordi in rekorderji v Planici

92 m       Birger Ruud (NOR), 25.3.1934

191 m     Matti Nykänen (FIN), 15.3.1985

93 m       Reidar Andersen (NOR), 14.3.1935

194 m     Piotr Fijas (POL), 14.3.1987

95 m       ​​Stanisław Maruszarz (POL), 15.3.1935

196 m     Martin Höllwarth (AUT), 17.3.1994

98 m       Reidar Andersen (NOR), 15.3.1935

203 m     Toni Nieminen (FIN), 17.3.1994

99 m       Reidar Andersen (NOR), 15.3.1935

209 m     Espen Bredesen (NOR), 18.3.1994

101.5 m  Sepp Bradl (AUT), 15.3.1936

210 m     Espen Bredesen (NOR), 22.3.1997

107 m     Sepp Bradl (AUT), 15.3.1938

212 m     Lasse Ottesen (NOR), 22.3.1997

108 m     Rudi Gehring (GER), 2.3.1941

214.5 m  Martin Schmitt (GER), 19.3.1999

118 m     Rudi Gehring (GER), 2.3.1941

219.5 m  Tommy Ingebrigtsen (NOR), 20.3.1999

120 m     Fritz Tschannen (SUI), 15.3.1948

224.5 m  Thomas Hörl (AUT), 16.3.2000

156 m     Bjørn Wirkola (NOR), 21.3.1969

225 m     Andreas Goldberger (AUT), 18.3.2000

156 m     Jiři Raška (ČSSR), 21.3.1969

225 m     Adam Małysz (POL), 20.3.2003

160 m     Bjørn Wirkola (NOR), 21.3.1969

227.5 m  Matti Hautamäki (FIN), 20.3.2003

164 m     Jiři Raška (ČSSR), 22.3.1969

228.5 m  Matti Hautamäki (FIN), 22.3.2003

165 m     Manfred Wolf (GDR), 23.3.1969

231 m     Matti Hautamäki (FIN), 23.3.2003

169 m     Walter Steiner (SUI), 15.3.1974

231 m     Tommy Ingebrigtsen (NOR), 20.3.2005

176 m     Klaus Ostwald (GDR), 16.3.1979

234.5 m  Bjørn E. Romøren (NOR), 20.3.2005

186 m     Mike Holland (USA), 15.3.1985

235.5 m  Matti Hautamäki (FIN), 20.3.2005

187 m     Matti Nykänen (FIN), 15.3.1985

239 m     Bjørn E. Romøren (NOR), 20.3.2005

Avtorja razstave: Jožica Šparovec, Ivo Vraničar.


               

VAS ZANIMA UMETNOST?


 

Naročite se na naša sporočila

KONTAKT


Matko Mioč
E : matko.mioc@nlb.si

NLB GALERIJA AVLA


Trg republike 2, SI-1520 Ljubljana
Odpiralni čas
 

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!