Ročnost kredita naj ne presega roka trajanja dobrine, ki je bila kupljena s tem kreditom. Imejte v mislih, da je pri plačevanju s kreditom vsak nakup dražji za vrednost obresti, ki jih boste zanj plačali, in se povečuje z ročnostjo kredita.

Če se zadolžite za 1 leto ali manj, gre za kratkoročno zadolževanje. V ta namen uporabite limit na osebnem računu, plačilno kartica z odloženim plačilom,  posojilno kartico ali kratkoročni kredit. Priporočljiva stopnja kratkoročne zadolženosti je 10 %.  Stroški limita na osebnem računu so najvišji, zato je včasih bolj priporočljivo najeti osebni kredit.

Srednjeročno imenujemo zadolževanje nad 1 do 5 let – večinoma je namenjeno nakupu potrošniških dobrin, kot so avto, obnova stanovanja, daljše počitnice, študij. Priporočljiva stopnja srednjeročne zadolženosti je 10%.

Dolgoročno je zadolževanje nad 5 let. Priporočljiva stopnja dolgoročne zadolženosti je 30%, v večini primerov je namenjena financiranju nepremičnine. Če te potrebe ni, lahko sprejemljiva stopnja srednjeročne zadolžitve naraste na 30%.

Priljubljen nasvet s področja osebnih financ pravi, da če ne moremo kupiti stanovanja/hiše s kreditom z nespremenljivo obrestno mero do 30 let s 30% stopnjo zadolžitve, potem si te hiše ne moremo privoščiti.

Pri zadolževanju za nakup avtomobila priporočamo naslednje pravilo:

20/4/10 – če se morate za nov avto zadolžiti, zberite vsaj 20 odstotkov sredstev za polog, vzemite kredit za največ 4 leta, mesečna obremenitev pa naj ne preseže 10 odstotkov neto prihodka. Če se vam pravilo ne izide, je izbrani avto za vas  predrag.

Med odplačevanjem kredita ste izpostavljen tveganjem, ki so odvisna od lastnosti kredita, sprememb v gospodarskem in makroekonomskem okolju ter od oblike zavarovanja:

• obrestno tveganje,
• valutno tveganje,
• likvidnostno tveganje,
• tveganje izgube imetja.

Prvo pravilo kreditiranja pravi – zadolžuj se v valuti, v kateri prejemaš prihodke!  V daljšem obdobju odplačevanja kredita (s spremenljivo obrestno mero) lahko pride do večjih sprememb v višini referenčne obrestne mere (EURIBOR), s tem pa tudi do izrazitega povečanja anuitete (lahko tudi znižanja anuitete). To seveda kredit podraži, v primeru drastičnega povečanja EURIBOR-ja pa vas lahko pripelje celo v položaj, ko morda ne boste več imeli na voljo dovolj rednih sredstev za njegovo nemoteno odplačevanje.

Prvi pogoj za smiselnost poplačila kredita je, da so tisti vaši prihranki, ki presegajo pokojninsko in varnostno rezervo, enaki ali višji od višine neodplačanega dolga kredita. Kriterij odločitve o tem, ali s temi prihranki poplačati dolg ali ne, je razlika v višini obresti in stroškov servisiranja kredita in donosu prihrankov. Če je kredit dražji, kot zaslužite pri prihrankih, ga poplačajte.

Predčasno poplačilo je primerno tudi takrat, ko najdete ugodnejši način kreditiranja. Vendar morate biti pri tem pozorni, da ne primerjate le mesečne anuitete in obrestnih mer, ampak upoštevate tudi nove stroške odobritve, sklenitve, zavarovanja kredita, ipd.