Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Slovenija okreva

Recesija, zastoj v gradbeništvu, bančna kriza, neurejene državne finance, vse več brezposelnih, (pre)malo strukturnih reform ... To je Slovenija, ki jo poznamo in smo se je v zadnjih šestih letih že kar malce navadili. Pa vendar se od jeseni 2013 dalje kažejo tudi prvi znaki, ki vse močneje nakazujejo, da bodo "slabe" besedne zveze z začetka uvoda postopoma bledele in se sčasoma umaknile "dobrim", kot so: okrevanje, rast zaposlenosti, gospodarska rast, podjetništvo, stabilnost, ugodne finančne razmere ...

Preteklost

Slovenija je v letih med 2008 in 2013 prebrodila dve recesiji. Prva je bila povezana z globalno finančno krizo, druga z evropsko dolžniško krizo. Levji delež so prispevali tudi domači, za Slovenijo značilni dejavniki, kot so na primer kreditno-gradbeni balon v letih pred 2008 ter (pre)tvegano zastavljeni prevzemi družb, financirani z bančnimi posojili. Prva recesija v letih 2008-2009 je v nekaj mesecih spustila zrak iz kreditnega balona, ki se je v letih pred tem napihnil v nepremičninskogradbenih ter borzno-prevzemnih aktivnostih. Postopnost in počasnost odziva slovenskih voditeljev (politikov, bančnikov in gospodarstvenikov) na prvo recesijo po več kot 15 letih sta Slovenijo močno ranljivo pripeljala v samo središče evropske dolžniške krize in recesija se je ponovila.

Rast BDP 2013

BDP v letih 2013 in 2014

Napoved rasti BDP 2014

BDP v letih 2013 in 2014

Vir: Eurostat

Sedanjost

Evropska centralna banka (ECB) uspešno kroti dolžniško krizo, katere intenziteta pojema. Cene zadolževanja v minulih letih problematičnih držav PIIGSS so močno upadle in od spomladi dalje ne predstavljajo nobene ovire evropskemu ali svetovnemu gospodarstvu. Omenjeno je v kombinaciji z zajezitvijo težav v slovenskih bankah in napovedano privatizacijo tudi slovenski državi omogočilo, da se zadolžuje ceneje kot kadarkoli prej v slovenski zgodovini. To z zamikom niža tudi ceno zadolževanja vseh preostalih (posameznikov in podjetij) v Sloveniji. Močno na roke nam gre tudi okrevanje gospodarstev največjih slovenskih trgovinskih partneric, kar je še posebno spodbudno za slovenske izvozne družbe. V malem odprtem gospodarstvu, kjer samo izdelki, prodani v tujino, predstavljajo 60 % vsega ustvarjenega v državi, je gospodarsko zdravje izvoznih trgov izrednega pomena.

Prihodnost

Spomladi so mednarodne ustanove druga za drugo dvigovale oceno gospodarske rasti v 2014, tako v svetu kot tudi Evropi in Sloveniji. Pričeto okrevanje držav PIIGSS ter nadaljevanje gospodarske rasti v severnem delu Evrope in ZDA so ključni temelji bolj optimističnih gospodarskih napovedi. Slovenska gospodarska rast se prebuja, a letos najverjetneje še ne bo dovolj močna za opaznejše znižanje števila brezposelnih.

Po pričakovanem scenariju se bo gospodarsko okrevanje Evrope nadaljevalo in krepilo slovenske izvozne družbe. Domače povpraševanje se bo ob zmanjševanju pesimizma in zalog zaradi krize odloženih nakupov in investicij postopoma prebujalo. Trenutna politična kriza bo jeseni verjetno že pozabljena. Slovenske banke pa se bodo po dokapitalizacijah in poplačilih večine posojil do tujih bank postopoma vračale v običajnejše okvire poslovanja in povečale tudi kreditiranje podjetij.

Največje trgovinske partnerice okrevajo, razpoloženje v podjetjih se izboljšuje, slovenski potrošniki se počasi prebujajo iz dolgega zimskega spanca. Če k temu dodamo še postopno normalizacijo bančnega poslovanja, rekordno nizko ceno za državno zadolževanje, pozitivne učinke pričakovane privatizacije ter pričakovano pomiritev trenutne politične krize, potem lahko napovemo, da so po skoraj sedmih sušnih letih pred nami verjetno lepši in gospodarsko uspešnejši časi.

Pesimističen scenarij bolj malo verjeten

Pesimistični scenarij torej vsebuje neizvajanje strukturnih ukrepov in nadaljnje izgubljanje mednarodne konkurenčnosti ob hkratni vnovični recesiji v svetu. Za naslednje leto je uresničitev pesimističnega scenarija sicer malo verjetna, a bolj ko gledamo v prihodnost, bolj pomemben dejavnik je krepitev slovenskega gospodarstva s slovenskimi strukturnimi ukrepi. Če teh ne bomo izvajali, bomo v novo recesijo (morda čez 3, 5 ali 7 let) vstopili nepripravljeni in močno zadolženi.

junij, 2014

NLB Dogodki

    Ne zamudite dobrega nasveta

    Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


    Prijavi se