Koliko obratnega kapitala podjetnik potrebuje za vzpostavitev posla?

Enostavnega izračuna ni, je pa pri tem izredno pomembno načrtovanje. Višina obratnega kapitala je v grobem odvisna od obsega poslovanja, odstotka porabljenega materiala in plačilnih pogojev. Treba je upoštevati tako nabavni kot proizvodni in prodajni cikel.

Pri nabavnem ciklu moramo na primer pregledati dobavne in plačilne roke z dobaviteljem, pri proizvodnem natančno razčleniti stroške in določiti tveganja, ki so povezana s proizvodnjo, pri prodajnem ciklu pa predvsem upoštevati plačilne roke na strani kupcev. Za izračun obratnega kapitala je tako treba razčleniti vse procese, da se ugotovi dejanska potreba po kapitalu.

Ob tem se je treba zavedati, da običajno višina obratnega kapitala v podjetju ni stalna, temveč niha, saj lahko nanj vplivajo ciklične in sezonske okoliščine. Na začetku ima na primer podjetje več stroškov kot prihodkov zaradi zagona poslovanja, izdelave izdelkov ali vzpostavitve storitev, obenem pa takrat še ne prejema plačil kupcev.

Upoštevanje nihanj

Banka mora tudi pri financiranju upoštevati dejavnik sezonskega nihanja, če je ta značilen za nek posel. Tako se s kreditojemalcem dogovori za vračila obrokov glede na možnosti, ki jih izkaže predvideni denarni tok. Čas za črpanje kredita se določi v obdobju vlaganja, vračila pa v sezoni prodaje.

V primeru podjetja Iconic Speciality Coffee denarni tok ni enakomeren, temveč cikličen, saj je treba pridelek kave zakupiti vnaprej, da se zagotovi zadostna količina za posel. Prilivi od prodaje nato postopoma prihajajo vse leto. V skladu s tem je zato treba določiti pravo dinamiko tako črpanja kredita kot obrokov njegovega vračila, ki ustreza dinamiki prilivov na bančni račun.

Pri tem je zelo pomembno, da podjetnik dobro pozna svoj posel in zna takšna nihanja ali ciklični denarni tok predvideti. Zato se denarni tok ne načrtuje zgolj za tri mesece, temveč za leto ali dve vnaprej. V banki lahko na njegovi podlagi poiščemo najboljšo rešitev za podporo podjetju pri izpeljavi posla.

Priročna rešitev za nihanja prilivov in odlivov

V primeru pogostih nihanj vplačil, prilivov in odlivov na banki običajno predlagamo limit na poslovnem računu, ki je podoben limitu na osebnem računu. Podjetje lahko sredstva porablja in vrača do dogovorjene višine limita po potrebi, namena ni treba opredeliti vnaprej. Tako ima vedno na zalogi določena finančna sredstva za primer, ko se nenadoma pojavi potreba po njih.

Pri tem se obresti obračunajo le za porabljeni del limita, ne pa za celoten znesek, kot velja za klasični kredit. Z limitom so podjetju enostavno na voljo dodatna denarna sredstva, ko jih potrebuje, brez potrebe po dodatnem bančnem potrjevanju.

Podoben finančni instrument za kratkoročno financiranje do enega leta je revolving kredit. Tudi pri njem so mogoča večkratna črpanja in vračanja glede na potrebe podjetja, vendar je pred črpanjem sredstev iz revolving kredita o tem treba obvestiti banko, ki ga nato odobri. Revolving kredit se običajno uporablja za nekoliko višje zneske kot limit na poslovnem računu.

Obe obliki sta namenjeni uravnavanju likvidnosti podjetja pri velikih nabavah in postopni prodaji, pogosto v kombinacijami z drugimi oblikami kreditov. Bančno svetovanje, katera oblika je najprimernejša za določeno podjetje, pa vedno temelji na preučitvi poslovanja in denarnega toka ter poznavanju značilnosti panoge, v kateri podjetje deluje.

Zavarujte svoje dediče

V nekaterih podjetniških ekipah je samo ena oseba tista, ki skrbi za proizvodnjo in osnovno dejavnost podjetja. Kot v primeru Gregorja, ki je glavni motor podjetja in ima posebno znanje za kakovostno praženje kave. Če bi se njemu kaj zgodilo, bi lahko celoten posel propadel. Tveganju se lahko izogne s tem, da opravi prenos znanja na koga drugega.

V povezavi z banko pa obstajajo finančni instrumenti, ki vsaj delno zavarujejo takšno vrsto tveganj. Ob odločanju za kredit zato NLB predlaga življenjsko zavarovanje Vita Odgovorna. V primeru smrti lastnika oz. direktorja podjetja zavarovalnica Vita banki odplača kredit in dedičev ne terja za neodplačani del kredita. S tem se zavaruje dediče, na katere bi sicer padlo breme kredita.