12. november 2020
Kljub zahtevnim gospodarskim razmeram v letu, ki ga je zaznamovala pandemija COVID-19, je NLB Skupina v prvih devetih mesecih leta 2020 ustvarila neto dobiček v višini 104,6 milijona evrov (57,6 milijona evrov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, predvsem zaradi dodatno oblikovanih oslabitev in rezervacij v višini 50,2 milijona evrov), je Uprava seznanila Nadzorni svet NLB d.d. na današnji 65. seji. Na njej se je Nadzorni svet osredotočil na poslovanje NLB Skupine v tretjem četrtletju 2020, o čemer je več informacij na voljo v Medletnem poročilu NLB Skupine. Jutri, v petek, 13. novembra 2020, ob 11. uri vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo na predstavitev naših poslovnih rezultatov s strani Uprave NLB d.d., ki bo na voljo tu.
Potem, ko smo bili v prvem polletju priča hibernaciji gospodarstva zaradi pandemije COVID-19 in posledične zaustavitve javnega življenja in gospodarstva, je zmanjšanje števila okužb in sprostitev ukrepov za obvladovanje epidemije v poletnih mesecih omogočilo močno okrepitev aktivnosti v tretjem četrtletju leta 2020. NLB Skupina je tako zabeležila normalizacijo prihodkov, ki so dosegli raven kot pred epidemijo COVID-19. Skupina je ustvarila skoraj enake čiste prihodke iz poslovanja v višini 383,3 milijona evrov v prvih devetih mesecih leta 2020 kot v enakem obdobju lani (zmanjšanje za 1 %) ter le nekoliko manjši dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v višini 167 milijonov evrov (zmanjšanje za 2 %).
Čisti neobrestni prihodki so dosegli 158,8 milijona evrov in so se glede na enako obdobje lani povečali za 10,2 milijona evrov ali 7 %. Čiste opravnine so se glede na enako obdobje lani zmanjšale le za 1,7 milijona evrov ali 1 %, kar kaže na hitro vrnitev prihodkov iz opravnin na predkrizno raven.
NLB Skupina je dobro obvladovala stroške, tako po kategorijah kot geografsko, saj so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 0,7 milijona evrov. CIR je znašal 56,4 %.
Bilančna vsota NLB Skupine se je povečala in je znašala 15.145,7 milijona evrov, predvsem zaradi nenehnega dotoka depozitov strank, kar dokazuje, da stranke Skupini zelo zaupajo.
Bruto posojila strankam na ravni Skupine so znašala 8.111,1 milijona evrov (za 172,8 milijona evrov ali 2 % več glede na obdobje od začetka leta). Rast posojil je bila zabeležena tako pri bruto posojilih podjetjem (56,2 milijona evrov ali 2-odstotno povečanje glede na obdobje od začetka leta) kot pri posameznikih (105,9 milijona evrov ali 3-odstotno povečanje glede na obdobje od začetka leta). Vse hčerinske družbe so poročale o rasti bruto posojil strankam (skupno 6-odstotna rast glede na obdobje od začetka leta), predvsem v segmentu stanovanjskih posojil, kjer je večina bank o rasti poročala z dvomestnimi številkami. V Sloveniji je privlačnejša ponudba stanovanjskih posojil, posebej prilagojenih potrebam strank, naletela na zelo dober odziv, posledica česar je za 202,3 milijona evrov novih stanovanjskih posojil v letu 2020. V nasprotju s tem pa so makrobonitetni ukrepi, ki jih je Banka Slovenije uvedla novembra 2019, še naprej močno negativno vplivali na obseg potrošniških posojil v Sloveniji.
Kakovost kreditnega portfelja ostaja visoka. Izpostavljenost NLB Skupine do dejavnosti, občutljivih na COVID-19 (nastanitev, transport, avtomobilska industrija), je majhna, delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v skladu s smernicami organa EBA pa se je kljub pandemiji zmanjšal na 2,5 %. Strošek tveganja je znašal 84 b.t.
Količnik skupnega kapitala Skupine se je močno okrepil in je dosegel zelo solidnih 21,5 % (zvišanje za 5,3 o.t. glede na obdobje od začetka leta), kar je znatno nad zakonskimi zahtevami in cilji vodstva. Močan kapitalski položaj Skupine bo pomemben tako za predvideni prevzem Komercijalne Banke a.d. Beograd., ki se pričakuje v zadnjem četrtletju leta 2020 in je odvisen od pridobitve ustreznih soglasij regulatorjev, kot tudi za uspešno spoprijemanje s posledicami pandemije COVID-19. Poleg tega ostaja likvidnostni položaj Skupine izjemno močan.
Nadzorni svet je obravnaval tudi poročilo o uvedbi trajnostnega razvoja v poslovanje skupine, s poudarkom na razvoju sistematičnega upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj. Prav tako se je seznanil z napredkom na področju razvoja portfelja trajnostnega financiranja, pa tudi z načrtom za izboljšanje nefinančnega poročanja in trajnostnega korporativnega upravljanja.
Člani Nadzornega sveta so Blaža Brodnjaka znova imenovali za predsednika uprave ter odgovornega za področje bančništva na drobno, privatnega bančništva in korporativnega bančništva, Archibalda Kremserja za člana uprave, odgovornega za finančno poslovanje, in Andreasa Burkhardta za člana uprave, odgovornega za področje tveganj v NLB d.d. za obdobje petih let po izteku njihovega mandata 6. julija 2021.
Na seji so se člani Nadzornega sveta NLB seznanili tudi s poročili strokovnih služb banke ter potrdili predloge, za katere je potrebno soglasje Nadzornega sveta.
NLB Komuniciranje