Učinkovita razpršitev premoženja

Kdaj je pravi čas vstopa na trg?

Na žalost ni enoznačnega odgovora. Zgodovinska spoznanja kažejo, da se vse preveč vlagateljev odloči za vstop na kapitalski trg prepozno - z drugimi besedami: šele po porastih ali celo znatnih porastih cen določenega naložbenega razreda. Znano je dejstvo, da je eden najpomembnejših vzgibov, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za vplačila v izbran sklad, njihova dosežena pretekla donosnost. Tako denimo sklad, ki je v izbranem obdobju beležil najvišjo rast, beleži navadno tudi najvišje neto prilive.

Družbe za upravljanje so tik pred borznim zlomom, predvsem delnic, konec leta 2007 beležile največje prilive v delniške portfelje oziroma sklade. In obratno, ko so najpomembnejši svetovni delniški indeksi beležili izjemno visoke izgube (ameriški in nemški delniški indeks sta takrat od najvišje do najnižje točke znotraj enega leta izgubila pribl. 50 % svojih vrednosti), se je velika večina vlagateljev odločila za prodajo svojih naložb.

Očitno igra psihologija na kapitalskih trgih izjemno pomembno vlogo. Danes, dobrih 6 let po začetku največje svetovne finančne krize po drugi svetovni vojni, sta ta delniška indeksa že presegla svoji vrednosti pred omenjenim borznim zlomom. Tako sta danes oba najpomembnejša delniška indeks že pribl. 25 % višje od svojih predhodnih rekordnih vrednosti. Od dna, ki je bilo 9. marca 2009, sta njuni vrednosti že okoli 150 % višje.

Od tod spoznanje o pomenu dolgoročnega investiranja, kar je prikazano tudi na sliki v nadaljevanju. Zgodovinski podatki, ki so jih analizirali v sklopu študije J.P. Morgan na podlagi ameriškega delniškega indeksa, kažejo, da so nihajnosti delniških naložb znotraj enega leta lahko precejšnje (od +51 % do -37 %). Toda če pogledamo podatke za daljša časovna obdobja, npr. 5, 10, 20 let, je slika mnogo prijaznejša. Podatki od leta 1950 dalje pokažejo, da so bili donosi, če je kateri koli vlagatelj zgolj obdržal delnice npr. 20 let, vedno pozitivni, četudi se je sama točka vstopa na trg izkazala za ne najboljšo oz. prepozno.

Odločitev glede investiranja med različnimi naložbenimi razredi

Kolikšen delež delnic, obveznic, surovin, nepremičnin imeti v naložbenem portfelju? To je vprašanje, ki si ga zastavlja prav vsak vlagatelj.

Eno redkih borznih pravil, ki se je tudi med omenjeno finančno krizo izkazalo za izjemno uporabno, pravi, da naj vlagatelji nikoli ne nosijo vseh jajc v eni košari. Če povemo drugače: previdnost je mati modrosti. Omenjena študija ameriške banke J.P. Morgan je pokazala, da že z razporeditvijo premoženja med delnicami in obveznicami, npr. v razmerju 50 : 50, dosežemo bistveno nižjo nihajnost portfelja. Z nižjo nihajnostjo je seveda neločljivo povezana tudi nižja pričakovana letna donosnost.

Zapisano nazorno prikazujejo izsledki te študije, saj so vlagatelji v najslabšem letu za ameriški delniški indeks pri razporeditvi svojih sredstev med delnicami in obveznicami v razmerju 50 : 50 beležili "zgolj" 15-odstotno znižanje vrednosti vloženih sredstev. Že za petletna obdobja pa podatki pokažejo, da vlagatelji ne poznajo negativne ustvarjene donosnosti, če so imeli vložena sredstva razporejena v tem razmerju.

Z učinkovito razpršitvijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi lahko na dolgi rok dosežemo primerljivo donosnost ob nižji nihajnosti investiranih sredstev.

Spodnji graf prikazuje zgodovinske donosnosti različnih naložbenih razredov v različnih časovnih obdobjih od l. 1950 dalje
- investitor ima 100 % finančnih sredstev v delnicah v različnih časovnih obdobjih;
- investitor ima 100 % finančnih sredstev v obveznicah v različnih časovnih obdobjih;
- investitor ima 50 % finančnih sredstev v delnicah in 50 % v obveznicah v različnih časovnih obdobjih.

Graf: Razponi letnih donosnosti (največje letne rasti/padci) po naložbenih razredih med letoma 1950 in 2013

Vir: Barclays Capital, FactSet, Robert Shiller, Strategas/Ibbotson, Federal Reserve, J.P. Morgan Asset Management.

Primer: če je imel investitor 100 % v delnicah, je zgodovinska nihajnost finančnih sredstev znotraj 1 leta znašala od +51 % do -37 %, ob razporeditvi 50 : 50 znotraj istega časovnega obdobja pa zgolj od  +32 % do -15 %.

Za zaključek

Zakaj torej večina svetovalcev svetuje investiranje na dolgi rok, npr. na 10 let, ter razpršitev sredstev med različnimi naložbenimi razredi, npr. med delnice in obveznice? Razlog je preprost. Z izjemo zadnjega desetletja, in še to velja zgolj za izbrane delniške indekse, velja, da so vlagatelji brez izjeme v omenjenem obdobju beležili pozitivne donosnosti. Kako močno pozitivne so bile, je bilo v veliki meri odvisno od točke vstopa na kapitalski trg.