Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Ujeti v zlati kletki

Hiška. Ne prevelika in ne premajhna. Z ograjo in lično pokošeno zelenico. S tlakovanim dovozom, senčno teraso za počitek in žarom za druženje. Z zelenjave polnim vrtom in kuhinjo, iz katere diši po sveže pečeni sladici. Sanje skorajda vsakega Slovenca. Ki pa se lahko sprevržejo v nočno moro.

Andrej z ženo živi v srednje veliki hiši blizu Ljubljane. "Hiša pomeni vzdrževalna dela brez konca, urejanje okolice, beljenje, menjavo strehe, boljša okna in še in še. Stroški so vsak dan višji, hiša pa je, potem ko sta se otroka spravila od doma, ostala skorajda prazna. In nenadoma ugotoviš, da za življenje uporabljaš 50 kvadratov, vzdržuješ pa jih petkrat toliko," pravi. Ne bi je prodal, preveč spominov in čustev ga veže nanjo. Sam jo je gradil, v njej vzgojil otroka, pa še s sosedi se razume. Sanjsko.

Razmere na nepremičninskem trgu pa so, nasprotno, precej moreče. "Oh, ne, podnajemnikov pa že ne bom gledal na lastnem dvorišču," pribije. In krog se počasi zapre. Stroške ogrevanja poskuša znižati s prehodom na pelete, zamenjal je dobavitelja elektrike in zmanjšal število televizijskih programov. Celo keramičarskemu mojstru bi lahko konkuriral s podvigom v garaži. A se položnice vseeno kopičijo, in ko se bo naslednje leto upokojil, ga bo po žepu udaril še nepremičninski davek. Andrej se je ujel v zlato kletko in nikakor ni osamljen primer, saj smo Slovenci, kar se tiče lastništva nepremičnin, pač malo posebni.

Prodaja ali oddaja v najem sta le najbolj očitni rešitvi

Toda med starejšimi bi se jih po podatkih stanovanjske ankete preselila le ena petina, saj pač radi bivajo v znanem okolju in so na nepremičnino čustveno navezani. Ko denimo na Nizozemskem starejši ostanejo sami v nekdanjem družinskem gnezdu, prodajo nepremičnino, ki so jo vse življenje odplačevali, in se preselijo v manjše stanovanje, razlika pa jim prinese pokojnino.

Pri nas bo bolj verjetno prišlo do sklepanja različni pogodb

Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI navaja denimo pogodbo o dosmrtnem preživljanju (užitku), ki jo starši sklenejo s svojimi potomci in jim po smrti ali prej prenesejo lastninsko pravico do nepremičnine ob hkratni zavezi, da dediči poleg drugih stroškov plačujejo tudi novi davek na nepremičnine. In hkrati odsvetuje sklenitev darilne pogodbe, saj ni dovolj ustrezna oblika prenosa lastninske pravice in ima ob prodaji nepremičnine za svojca lahko zelo neugodne posledice v obliki 20-odstotnega davka na dobiček od premoženja. Prenos lastninske pravice v prvem dednem redu pa je oproščen plačila davka na dediščine in darila. Možna je tudi sklenitev služnostne pravice rabe, ki jo lastnik pod dogovorjenimi pogoji omogoči določeni osebi.

Vzeti k sebi družino ali osebe s stanovanjskim problemom ...

... v zameno za skrb in druženje, bi lahko bila rešitev za mnogo starejših, ki bivajo v prevelikih hišah, a je glede na to, da Slovence odlikuje še posebej visoka stopnja nezaupanja, to precej redka odločitev. Kaj morajo torej vedeti vsi Andreji? Da težava v razliki med stroški in visoko dejansko vrednostjo nepremičnine ni nerešljiva. Treba pa je nanjo pogledati še z drugega zornega kota in ugotoviti, kaj vse nam to lahko prinese. Kakršnakoli odločitev seveda terja nekaj časa, a pomembno je, da lahko o njej premislimo.

nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji

90 % stanovanj v Sloveniji je v zasebni lasti.

Pred razprodajo družbenih stanovanj z Jazbinškovim zakonom je bila v družbeni lasti kar 1/3 stanovanj.

66 % prebivalstva živi v enodružinskih hišah.

Hiše proti stanovanjem torej vodijo z 2 proti 1.

Na 850.000 se je do leta 2012 povzpelo število stanovanj v Sloveniji.

Do leta 1971 jih je bilo malo manj kot pol milijona.

26,5 % je v državah Evropske unije najemnikov, pri nas pa le 7,4 %.

Hkrati je uradno praznih kar 175.000 stanovanj, kar pomeni vsako peto uporabno stanovanje.

nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji nepremičninsko stanje v Sloveniji

8,5 % Slovencev ima po podatkih Eurostata hipotekarni kredit.

In ni tako malo tistih, ki jih mesečni obroki pošteno dušijo.

Za 36 % gospodinjstev so stanovanjski stroški težko breme,

za kar 53 % gospodinjstev pa so srednje veliko breme.

6,5 % Slovencev je imelo to srečo, da so jim stanovanje kupili starši ali posodili sorodniki.

Do 1.200 evrov znaša kazen

za osebe, ki ne sporočijo popolnih podatkov o nepremičnini ali jo oddajajo v najem, pa tega ne prijavijo.

januar, 2014

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se