Žepnina: kakšen je pravi znesek

Žepnina ni otrokova pravica, pač pa je otrokova dolžnost in način, kako otroke zares lahko naučimo rokovanja z denarjem. Preverite, kako določiti primerno višino žepnine za svojega otroka, da bo ta res izpolnjevala svojo nalogo.

Otrok se mora naučiti razumeti denar – od kod prihaja, kako se ga porabi in predvsem to, da je njegova zaloga omejena. Žepnina je pri tem zelo koristna, še posebej v teh časih, ko odrasli vse več plačujemo s plačilnimi karticami in se otroci težko učijo iz opazovanja odraslih. Pri največjih otrocih žepnina lahko simulira celo odgovornosti odraslega in jih tako pripravi na samostojno življenje.

Kdaj je primeren trenutek, da otrok začne dobivati žepnino?

Vsak otrok je drugačen, različna pa so tudi gospodinjstva. Kdaj boste svojemu otroku začeli dajati žepnino (in ali mu jo sploh boste), je stvar vaše presoje, a strokovnjaki se v glavnem strinjajo, da je otrok pred četrtim letom še premajhen za tako odgovornost.

S starostjo pa je seveda povezan tudi način plačevanja žepnine. Če je pri starejših otrocih običajno, da dobivajo žepnino enkrat mesečno (ko starši dobijo plačo), velja pri mlajših razmisliti o manjši tedenski žepnini, saj majhni otroci niso sposobni načrtovati za dolga časovna obdobja.

Žepnina pri mlajših otrocih

Dokler so izdatki, povezani z otroci, vezani na splošne izdatke, kot so prehrana, oblačila ali bivanje, žepnine ni mogoče vezati na realne izdatke. V tem primeru predlagamo, da je žepnina visoka toliko, da lahko krije kakšno manjšo razvado. Če je otrok vajen, da ob obisku trgovine dobi čokoladico, naj bo žepnina tolikšna, da si jo bo lahko kupil sam in se začel zavedati denarja.

Po drugi strani nekateri priporočajo tudi, da naj bi otrok dobil toliko žepnine, kolikor je star. Petletnik 5 evrov, šestletnik 6 in tako dalje. A v prvi vrsti je pomembno, da žepnino prilagodite svojim zmožnostim. Če je pomembno, da se ob žepnini otroci učijo finančne odgovornosti, mora tudi njihova žepnina izhajati iz finančne odgovornosti staršev. Prav tako ni smiselno, da pri žepnini tekmujete z drugimi družinami iz okolice ali z otrokovimi vrstniki in sošolci. Tudi ko bo otrok odrasel, ne bo mogel v službi zahtevati višje plače samo zato, ker ima tudi njegov sosed višjo.

Žepnina pri starejšemu otroku

Ko otrok vstopi v srednjo šolo, je čas za višjo žepnino, s katero naj otrok prevzame tudi del svojih obveznosti. Z otrokom se pogovorite o tem, kakšne stroške bo poravnaval s svojo žepnino, še bolje pa je, da mu postavite izziv, da naj sam predlaga svojo žepnino in kako bo s svojim plačilom razpolagal. Pri tem si lahko pomaga s spodnjim pripomočkom.

Z višjo žepnino naj otrok pokrije mesečno naročnino ali porabo svojega mobilnega telefona, znesek, ki ga mesečno plača za vozovnico za avtobus ali vlak, poravna plačilo šolske malice, vadnino za svoje športne aktivnosti in podobno. S tem so pokriti izdatki, ki jim ima otrok vsak mesec.

Kot pri plači pa naj otroku nekaj ostane tudi za zabavo ali hobije in nekaj za varčevanje. Smiselno je, če si to lahko privoščite, da otroku na seštevek rednih stroškov dodate še 30 % dodatka, s katerim upravlja po lastni presoji. S tem dodatkom lahko otrok pokrije na primer obisk v kinu, pico s prijatelji ali darilo za prijatelja, ki praznuje rojstni dan.

Seveda otrok ne sme vsega denarja porabiti naenkrat. Ko se z otrokom dogovorite za višino žepnine, se dogovorite tudi o tem, kakšen odstotek žepnine (predlagamo 10 %) bo namenil dolgoročnemu varčevanju. Ta znesek, ki ga bo nekaj časa zbiral, lahko porabi za večje nakupe: na primer nov mobilni telefon, računalnik, kolo ali celo vozniški izpit.

Na ta način se bo najstnik naučil, da je velik del prihodka vedno namenjen življenjskim stroškom, le od njega pa je odvisno, kako bo porabil preostanek. Prav tako se bo naučil, da se mu zaradi prevelike potratnosti lahko zgodi, da mu bo zmanjkalo denarja za položnice in si bo denar moral izposoditi ali poseči v svoje prihranke.

november, 2016