Vodnik po regiji

Za številna slovenska podjetja so države nekdanje Jugoslavije izjemno pomembne. Logistična bližina trgov Jugovzhodne Evrope in njihove druge prednosti so vredne pozornosti in se dajo izkoristiti. Kakšni so ključni izzivi in priložnosti?

Avtor prispevka: Mitja Šegula, finančni analitik, NLB Skladi


Države Jugovzhodne Evrope so v zadnjih letih beležile lepo gospodarsko rast. Rastočo privlačnost regije je bilo moč opaziti tudi v obsegu neposrednih tujih investicij, ki so omogočile izgradnjo modernejše infrastrukture in izboljšanje poslovnega okolja.


Mitja Šegula

"Ugodni gospodarski trendi so se odrazili v pozitivnem trendu rastočih bonitetnih ocen. Ob pričakovanem pospešenem nadaljevanju procesov priključitve v Evropsko unijo pa gre v regiji pričakovati tudi nadaljnjo gospodarsko in pravno konvergenco držav JV Evrope s standardi EU, kar bo v bodoče pripomoglo k lažjemu poslovanju v tej zgodovinsko zanimivi regiji za slovenska podjetja."

5 razlogov za poslovanje z državami nekdanje Jugoslavije

1. Gospodarska rast

Regijski trgi so v zadnjih petih letih v povprečju dosegli višjo gospodarsko rast (3,1 % letno) od evropskih (2,3 % letno).

2. Nizki stroški dela

Za mejne trge so še vedno značilni nižji stroški dela kot v Evropi.

3. Poslovno okolje

V državah nekdanje Jugoslavije se poslovno okolje vztrajno izboljšuje, tudi na račun preteklih reform, ki so bile korak v smeri vse večje konvergence z EU.

4. Logistična bližina

Na hrvaškem trgu, najpomembnejšem delu Srbije in delu trga v Bosni in Hercegovini ima Slovenija konkurenčno prednost tudi zaradi dobrih prometnih povezav.

5. Skupna zgodovina

Slovenska podjetja in njihovi zaposleni poznajo jezik ter kulturo držav na teh trgih.

Svetovna lestvica: kako preprosto je poslovanje?

Svetovna banka na podlagi vsakoletnih raziskav redno objavlja lestvico, kjer so države razvrščene glede na enostavnost poslovanja. V raziskavah je ocenjen strošek, ki ga predstavlja lokalna poslovna regulativa, končna ocena pa je podeljena na podlagi sledečih desetih parametrov: enostavnost ustanavljanja podjetja, pridobitve gradbenega dovoljenja in električnega priključka, registracije nepremičnin, pridobivanja sredstev za poslovanje, zaščita vlagateljev, plačevanje davkov, mednarodno trgovanje, sodno reševanje sporov in reševanje insolventnih postopkov. Že četrto leto zapored je prva na lestvici Nova Zelandija, na drugem mestu ji tesno sledi Singapur. Slovenija je bila med 190 državami v letu 2020 uvrščena na 37. mesto. V regiji JV Evrope je kljub rahlemu poslabšanju v zadnjem letu še naprej najuspešnejša Severna Makedonija na 17. mestu. Srbija, Črna gora, Hrvaška in Kosovo so uvrščene nekoliko pod Slovenijo, Bosna in Hercegovina pa kot zadnja v regiji zaseda 90. mesto. Globalno gledano je torej poslovanje v tej regiji opazno nadpovprečno preprosto.

Bonitete so slabše od slovenske

Sodeč po ocenah bonitetne hiše Standard & Poor's Slovenija ostaja država z najboljšo bonitetno oceno v regiji. Od 2017 je omenjena bonitetna agencija Sloveniji oceno kreditnega tveganja dvignila za kar dve stopnji, z A na AA-, s čimer se je Slovenija uvrstila v zgornjo četrtino lestvice bonitetnih ocen. Tudi Hrvaški in Srbiji sta se bonitetni oceni v tem obdobju izboljšali za dve stopnji, in sicer na BBB- in BB+. Hrvaške državne obveznice so se z zadnjim dvigom bonitetne ocene leta 2019 uvrstile v skupino obveznic naložbenega razreda, ki imajo bonitetno oceno vsaj BBB-. Bonitetni oceni Makedonije ter Bosne in Hercegovine že skoraj desetletje ostajata nespremenjeni, medtem pa je bonitetna hiša Standard & Poor's letos marca Črni Gori za eno stopnjo znižala bonitetno oceno z B+ na B. Kreditno tveganje Kosova zaenkrat še naprej ostaja neocenjeno s strani glavnih bonitetnih agencij.

Hrvaška ostaja za Slovenijo najpomembnejša regijska trgovinska partnerica; v letu 2019 je predstavljala kar 8,4 % slovenskega izvoza. Državo odlikuje stabilen in dobro kapitaliziran bančni sistem. Država je po daljši recesiji v začetku preteklega desetletja v letih pred koronakrizo beležila spodbudno gospodarsko rast, vendar je bilo njeno gospodarstvo v letu 2020 na račun visoke odvisnosti od turizma nadpovprečno zaznamovano, kar je negativno vplivalo tudi na javne finance.

Zahvaljujoč številnim uspešnim reformam je Srbija v preteklih letih beležila občuten napredek na področju učinkovitosti poslovnega okolja in enostavnosti poslovanja. Zaradi omenjenih reform, velike ter dobro izobražene delovne sile in relativno nizkih stroškov dela je Srbija v preteklih letih beležila občuten napredek na področju privabljanja tujega kapitala. Zaradi robustnosti relativno velikega domačega gospodarstva ter manjše odvisnosti od turizma srbsko gospodarstvo med pandemijo ni bilo hujše prizadeto. Ob pričakovanem nadaljevanju tujih investicij ter rasti domačega povpraševanja so obeti za okrevanje gospodarstva pozitivni.

Gospodarska rast Bosne in Hercegovine je bila v preteklih petih letih nadpovprečna, kar je ob zgodovinskem pomanjkanju enotnosti v državi in slabem napredku pri nujno potrebnih strukturnih reformah lahko, v primeru izboljšanja na tem področju, dober obet za prihodnost. Glede na predvideno nadaljevanje procesov priključitve v EU bi lahko okrevanje oziroma nadaljnjo gospodarsko rast spodbudile predvsem nadaljnje investicije v izboljšanje infrastrukture, dodatno pa tudi reforme, usmerjene k spodbujanju razvoja privatnega sektorja. Zaradi relativno nizke izpostavljenosti turizmu ter visokega obsega nakazil migrantov, ki ostajajo podporni steber lokalnega gospodarstva in krepijo kupno moč prebivalstva, je bil vpliv pandemije na gospodarstvo le povprečen.

Severno Makedonijo odlikuje enostavnost poslovanja, v čemer je praktično v samem svetovnem vrhu. Strateški načrt nove vlade je še naprej osredotočen na nadaljnje izboljšanje poslovnega okolja, izobraževalnega sistema in na gospodarsko rast, pa tudi na priključitev EU. Okrevanje severnomakedonskega gospodarstva po pandemiji je močno odvisno predvsem od dogajanja v Nemčiji, kamor Severna Makedonija izvozi skoraj 45 odstotkov svojega izvoza. Kljub lanskoletnem odvzemu licence manjši banki, ki je sicer predstavljala le dober odstotek sredstev bančnega sistema, bančni sektor ostaja v dobrem stanju in je dobro kapitaliziran.

Gospodarska slika Črne Gore je bila v letu 2020 na račun visoke odvisnosti od turizma, ki predstavlja približno 20 odstotkov BDP, precej podobna Hrvaški. V državi je trenutno aktivnih veliko projektov, katerih glavni namen je izboljšanje javne infrastrukture, šolstva in zdravstva. Projekti so se večinoma pričeli že pred pandemijo, vendar se bodo tudi v prihodnosti najverjetneje nadaljevali, kar je razvidno tudi iz znatnih neposrednih tujih naložb, ki naj bi v letih 2021 in 2022 v državo prinesle za več kot četrtino BDP novega kapitala. Ob nadaljevanju pozitivnega gospodarskega cikla bi lahko na gospodarstvo v prihodnosti pozitivno vplivala tudi nadaljnja rast cen aluminija in jekla, ki predstavljata pomemben del izvoza. Omenjeno bi lahko državi pomagalo pri soočanju z visokim javnim dolgom v prihajajočih letih.

Kosovo še naprej odlikujejo zgledne javne finance in zdrav bančni sistem. Tudi gospodarska rast je bila v preteklih letih zavidljiva, vendar nivo brezposelnosti ter nujno potrebne reforme na področju dela ostajajo dejavnik, ki negativno vpliva na potencialno rast gospodarstva. Dodaten visok potencial za bodočo gospodarsko rast in krepitev kupne moči prebivalstva predstavlja morebitno zvišanje stopnje udeležbe ženske delovne sile, ki je na Kosovem z manj kot 20 odstotki drastično nižja kot v ostalih državah Jugovzhodne Evrope. Za nadaljevanje razvoja bodo potrebne občutne investicije, predvsem v infrastrukturo in izobraževalni sistem. Kosovo se sicer ponaša z visokimi rezervami naravnih virov, zato ne preseneča, da kovine in minerali predstavljajo večino izvoza države.

Viri: World Bank, IMF database, Trading Economics, Focus economics

Naš dom je v tej regiji, med vami, z vami

Kot največja bančna skupina s sedežem v Jugovzhodni Evropi dobro poznamo poslovno in družbeno okolje, v katerem živimo in delamo skupaj z vami. Naš dom je tu, med vami, zato lahko bolje razumemo vaše potrebe in vam ponudimo rešitve, prilagojene vašemu poslu. Z vami smo 24 ur na dan, vsak dan. Z naprednimi finančnimi storitvami in strokovnimi nasveti vam pomagamo premagovati lokalne in globalne izzive ter dosegati zastavljene cilje na vseh trgih, kjer poslujete. Tako boste boste pripravljeni na vse, kar sledi. Dobrodošli!

Odkrijte kako vam lahko pomagamo

  

maj, 2021

Za zavarovanje poslovanja lahko uporabite instrumente trgovinskega bančništva (trade finance) ali izvedene finančne instrumente za zavarovanje valutnega ali obrestnega tveganja.

Zavarovanje poslovanja

Vsi, ki poslujete na izbranih trgih jugovzhodne Evrope v okviru bank članic NLB Skupine, lahko precej prihranite pri mednarodnih plačilih.

Mednarodna plačila za samo 5 EUR

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!