Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Hišni ljubljenčki ne morejo živeti samo od ljubezni

»Naš kuža je del družine, zato je vreden vsakega stroška,« pogosto slišimo od njihovih lastnikov. Kako tudi ne. Raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so pred časom 800 ljudi povprašali o stvareh, ki jih osrečujejo. Na seznamu so se poleg zdravja, ljubezni in družine znašli tudi hišni ljubljenčki. Skrb zanje osrečuje skoraj 60 odstotkov Slovencev.


A kljub temu bi se morali ljudje, preden se odločijo za nakup živali, vprašati, koliko jih bo ta stala. Sploh v primeru bolezni lahko stroški zrastejo v nebo.

Mačja radost

»Na leto porabim okoli 500 evrov, kar bi bilo dovolj za to, da bi šla na dopust,« pove lastnica dveh mačk Stanka Merzel. Ob tem poudari, da zelo pazi na stroške, saj je 40 evrov, ki jih na mesec odšteje zanju, za upokojenko precejšen znesek. Mački je sicer dobila zastonj, a vseeno jima je bilo treba kupiti ležišče, nekaj igrač … Poleg tega je treba živali cepiti in zaščititi pred zajedavci. Potem pa so tu še redni stroški – za hrano, priboljške, pesek za mačje stranišče.

Pasja sreča

Tako mačke kot pse lahko dobite brezplačno: v zavetišču, pri sosedih ali znancih. Pogosto boste tako kakšno žival tudi rešili. A marsikdo se vseeno odloči, da bi raje imel svojo zaželeno pasmo. To pa stane.

Lidija Kočar je za nakup malega nemškega špica pravkar odštela 650 evrov. Kupila ga je na Češkem. Pa ne zato, ker jih v Sloveniji ne bi bilo, a pes iste pasme bi jo pri nas stal 1.200 evrov. Za kako drugo bi bil lahko strošek še višji. »Medtem ko za psa lovske pasme odšteješ od 250 evrov dalje, lahko bolj eksotična pasma, na primer pomeranec, stane tudi 2.500 evrov.« To pa je znesek, za katerega bi moral verjetno kdo vzeti kar kratkoročni kredit.

»Psi sicer niso izbirčni, brez težav zaspijo tudi na stari brisači. Včasih pretiravamo lastniki sami,« pojasnjuje Lidija Kočar.Sicer pa srednje velik pes, ki tehta okoli 18 kilogramov, lastnika mesečno stane okoli 60 evrov. Desetkilogramski paket cenejših briketov se dobi že za pet evrov, bolj kakovostni stanejo od 10 do 12 evrov. Ena ampula za zaščito proti zajedavcem stane 10 evrov, sredstvo nanesete denimo enkrat na mesec. Potem so tu še enkratni stroški, kot so cepljenje, povodci, igrače, ležišče.

Žival kot naložba?

Medtem ko je za večino ljudi hišni ljubljenček s finančnega vidika predvsem strošek, četudi čisto prostovoljen, pa nekateri z njihovo vzrejo tudi služijo.

»Ljubiteljski vzreditelji si z leglom morda povrnejo stroške, profesionalnim pa lahko, potem ko uredijo vso potrebno dokumentacijo, cepljenja, čipiranje in podobno, ostane znesek v vrednosti enega ali dveh mladičev,« pojasnjuje kinološki sodnik Andrej Kočar. Glede na visoke cene nekaterih pasem si lahko predstavljate tudi dobiček. Nekaj zasluži tudi lastnik samca, ki mu mora lastnik samice običajno odstopiti ali izplačati enega mladička.

»Ne poznam nikogar, ki bi živel izključno od vzreje psov, gre bolj za nekakšno dopolnilno dejavnost,« pravi Andrej Kočar.A treba je vedeti, da imajo vzreditelji tudi višje stroške. Če želijo svoje živali dobro »tržiti«,  jih morajo voziti na razstave, saj so zmagovalni naslovi najboljša reklama. Samo prijavnina na eno razstavo pa znaša od 30 do 40 evrov.  Ob vseh stroških bi se s prihodki od vzreje težko prebili skozi mesec.

Veterinarski stroški

Največji delež stroškov za žival so poleg hrane gotovo obiski pri veterinarju. Cepljenje proti steklini je zakonsko obvezno in tudi edino, ki ga opravlja večina lastnikov psov. Prva tri leta je treba psa redno cepiti, nato je dovolj cepljenje na dve ali tri leta. Cena cepljenja je enotna: 31,42 evra.

»Pri prvem cepljenju proti steklini psa tudi opremimo s čipom, izdamo potni list in ga vpišemo v centralni register psov, kar stane 61 evrov,« pojasnjujejo na Veterinarski postaji Ljubljana.

Pri mačkah je cepljenje obvezno le za tiste živali, ki potujejo v tujino. Te potrebujejo tudi čip in potni list. Cena cepljenja proti steklini je dobra dva evra nižja kot za pse.

Motnje v denarnici

A pravi veterinarski stroški nastanejo, če žival zboli. »Najbolj pogosto zdravimo gastroenteritis, torej bruhanje in drisko,« povedo na Veterinarski postaji Ljubljana. Cene zdravljenja pa se zelo razlikujejo. Različne cenike imajo že same ambulante. Tako je lahko razlika v ceni za enako storitev od 20 do 40 evrov.

Naši sogovorniki za pregled psa računajo 25 evrov, za pregled mačke pa 19. Zdravila se predpisujejo glede na težo živali. Težja ko je žival, večji je odmerek in posledično tudi cena zdravil. Odmerek antibiotika za mačko tako stane od dva do pet evrov – s tem, da mora mačka zaužiti vsaj tri odmerke.

Ko imaš žival, nisi več čisto svoboden, saj je tudi žival odgovornost.Če pa gre pri ljubljenčku za kaj več kot prebavne motnje, lahko motnje v denarnici doživi lastnik. Operacija ledvičnih kamnov pri mački in potrebna zdravila na primer stanejo okoli 350 evrov. 

»Psa sem dal sterilizirati, enkrat pa se mu je v grlu zataknila šivanka. Oboje skupaj me je stalo okoli 500 evrov,« je izračunal Nejc Ravnihar, ki pa kljub temu zagotavlja, da so njegove živali vredne vsakega stroška, saj mu prinašajo veliko veselja in topline.

Od kač do rib

»Edini redni strošek, ki ga imamo z našo kačo, je ena miška na dva tedna, za katero odštejemo sedem evrov,« pravi lastnica ameriškega goža Katja Valant. Prepričana je, da je kača eden od cenovno najbolj ugodnih ljubljenčkov. Pomaga seveda, če se kač ne bojite. Katja Valant je za devet mesecev starega kačjega mladička odštela 90 evrov, dodatnih 120 jo je stal rabljen terarij, še 20 evrov grelnik. Okoli pet evrov na leto odšteje še za vrečo sekancev, ki jih natrese v terarij.

Akvaristka Tjaša Kotnik ima dva akvarija, enega 300- in enega 40-litrskega. Večji akvarij jo je stal 350 evrov. Bil je rabljen, vključeval pa je vso dodatno opremo. »Če bi kupila novega, bi le za akvarij plačala 400 evrov, dodatnih 500 bi me prišli še akvarijska omarica in druga oprema.«

Začetni strošek ljubiteljev rib je torej precej visok, sploh če kupujejo velik akvarij. Malce pa so stroški odvisni tudi od tega, kako iznajdljivi ste, pravi sogovornica: »Kamenje in korenino sem nabrala, akvarijske rastline pa dobila pri kolegih akvaristih.« Če jih ne bi, bi bila njena denarnica lažja še za kakih 100 evrov. Prav toliko stanejo tudi ribe. Tekoči stroški pa so nižji: »Na mesec za akvarij zapravim od 40 do 80 evrov.« Naša sogovornica v ta izračun ni vštela stroškov elektrike in vode. Stroški slednje so zanemarljivi, stroški za elektriko pa so odvisni od grelnika, črpalke ter števila in moči svetil. Konec meseca lahko na računu za elektriko - sploh, če gre za akvarij z morskimi ribami - to pomeni tudi slabo tretjino celotnega zneska.

Nejcu Ravniharju poleg psa veselje prinaša tudi njegov ameriški mini pujs, katerega vzdrževanje je v primerjavi s psom precej cenejše. Zanj je odštel 50 evrov, prav toliko ima z njim letnih stroškov: »Za hrano ne zapravim praktično nič, saj je ostanke od kosila in pridelke z domačega vrta.«

Zavarovanje živali

Kot smo že omenili, utegnejo stroški, povezani z ljubljenčki, ob zdravstvenih težavah hitro poskočiti. Tega se zavedajo tudi zavarovalnice, ki ponujajo številne zavarovalne pakete. Paketi pokrivajo tako pogin ali usmrtitev živali zaradi bolezni ali nezgode kot stroške zdravljenja. 

Običajno je sicer določen prag za aktiviranje zavarovanja, torej lahko stroške pri zavarovalnici uveljavljate, ko presežejo določen znesek. To pa ne pomeni, da zavarovalnica krije vse stroške nad pragom, temveč mora lastnik živali prispevati svoj delež. Kolikšen, je odvisno od zavarovalnega paketa, giba pa se med 25 in 40 odstotki.

Zelo različne so tudi zavarovalne vsote. »Te so odvisne od nabavne cene psa pa od izbranega paketa in morebitnega bonusa, če imate psa že dalj časa, pa zavarovanja še niste uveljavljali,« našteva Erik Lutman iz Zavarovalnice Adriatic. A zavarovanja za hišne ljubljenčke so pri nas na voljo šele kratek čas in zanimanje je še precej majhno. 

Imate dovolj rezerve?

Tako kot nujno popravilo avtomobila ali zdraviliška terapija lahko tudi nenadni veterinarski stroški zamajejo, včasih pa celo ogrozijo vašo finančno varnost.

V primeru bolezni lahko stroški živali zrastejo v nebo.Zato svetujemo, da se na nepredvidene dogodke pripravite in poskrbite tako za zavarovanje svojih ljubljenčkov kot za varnostno rezervo. Varnostna rezerva v obliki takoj dostopnih bančnih prihrankov naj bi znašala vsaj šestkratnik 70 odstotkov mesečnega neto prihodka. Če so domače živali tudi za vas neprecenljive, pa je bolje, da je ta znesek še malce višji. 

Vložek se povrne – v ljubezni

»Zavarovane ali ne – ko žival imaš, o stroških ne razmišljaš.« Tako pravi Stanka Merzel in s tem povzema razmišljanje vseh sogovornikov. »Moji mrcini mi vračata s hvaležnostjo in ljubeznijo. Za njiju bi dala tudi več, če bi bilo treba,« še dodaja. Ob tem pa spomni še na drugačen davek, ki ga tudi terjajo živalski prijatelji: »Ko imaš žival, nisi več čisto svoboden, saj je tudi žival odgovornost.« Kot smo zapisali, pa je odgovornost tudi finančna. Tudi o tem je torej dobro razmisliti, še preden se odločite za novega družinskega člana.

Poznate koga, ki razmišlja o nakupu hišnega ljubljenčka? Pošljite mu ta članek!

oktober, 2015

Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja. Morda pa si želite le ustvariti finančno rezervo za vsak primer?

Varčevanja in depoziti

Plačilno kartico si lahko oblikujete po svojem okusu. Tudi s fotografijo svojega hišnega ljubljenčka.

Kartica z motivom