Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Bitcoin: novo zlato ali nova Ponzijeva shema?

Bitcoin je vsekakor prva uspešna decentralizirana kripto valuta na svetu, ki omogoča direktno plačevanje med udeleženci brez posrednikov in omejitev. Plačilne platforme oz. borze bitnih kovancev, med katerimi je tudi slovenski Bitstamp, so vrhunski tehnološki dosežek, saj z zapletenimi algoritemskimi procesi in kriptografijo omogočajo verifikacijo procesov in varno poslovanje.


Glede na to, da je bil bitcoin lansiran leta 2009, še vedno ne moremo govoriti o dolgoročnem uspehu kripto valut, je pa jasno, da povpraševanje po njih obstaja.

Slovenci in borza bitcoinov

Koliko Slovencev uporablja bitcoin, je težko oceniti, je pa slovensko podjetje Bitstamp druga največja borza bitnih kovancev na svetu. Bitstamp omogoča relativno hiter in poceni prenos denarja z računov za nakup bitcoinov, uveljavlja se tudi v bančnem prostoru, saj bankam prek sistema Ripple omogoča medbančne transakcije brez posrednikov.  

Za in proti

Glavne prednosti bitcoina so gotovo poslovanje brez stroškov transakcij, pri poslovanju pa ni treba obračunavati davkov, saj nihče ne vidi transakcij.

Vlagatelja v bitcoine pa bi moralo skrbeti to, da za vrednost bitcoina nihče ne jamči, saj za njim ni centralnih bank oz. držav. Bitcoini niso razširjeni kot plačilno sredstvo, saj jih sprejema le ozek krog spletnih prodajalcev. Virtualne denarnice se lahko izgubijo, če pride do uničenja trdega diska računalnika pri uporabniku. Kupec prek spleta nima ustreznega varovanja pri nakupu. Med večjimi težavami bitcoina sta tudi deflacija, ki je posledica omejenega števila bitcoinov, in veliko nihanje vrednosti.

Evropski bančni organ svari, da se lahko zavarujete predvsem tako, da se v celoti seznanite s posebnimi značilnostmi in jih razumete. Za nakup bitcoina ne uporabljajte denarja, za katerega si ne morete privoščiti, da ga izgubite. S svojo digitalno denarnico ravnajte enako previdno kot z običajno denarnico. V njej ne hranite velikih vsot denarja daljši čas. Proučite preglednosti menjalnih platform, ki jih nameravate uporabiti.

Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da gre pri bitcoinu za novo Ponzijevo shemo oz. piramidno igro. Svetovna banka se je odzvala, da ne gre za piramido, kjer bi ustanovitelji izplačevali prve vlagatelje z denarjem novih vlagateljev. Za takšno shemo, poimenovano po "umetniku prevar" Charlesu Ponziju, bi moral že ob lansiranju bitcoina obstajati tovrsten interes, vendar ga ni bilo zaslediti, saj so ustanovitelji še vedno lastniki bitcoinov.

Veliko nihanje vrednosti in nizka tržna kapitalizacija

Ob lansiranju je bil bitcoin vreden le nekaj centov, najvišjo vrednost pa je beležil leta 2013, ko je bil vreden več kot 1.000 dolarjev. Trenutno se vrednost bitcoina giblje pri 450 dolarjih. Glede na to, da je bilo izdanih 21 milijonov bitcoinov, v obtoku pa jih je 14 milijonov, je trenutna tržna kapitalizacija bitcoinov pod 7 milijardami dolarjev, kar je v svetovnem merilu finančnih transakcij le kapljica v morje.

Naložba za prihodnost ali darilo z neba za kriminalce

Največ pomislekov bitcoin povzroča zaradi anonimnosti. Nekatere vlade so trgovanje z bitcoini že močno omejile, večina držav pa ga ne priznava kot plačilno sredstvo, med njimi tudi Slovenija. Da je bitcoin "valuta kriminalcev", njegovi nasprotniki argumentirajo s tem, da ni sledljiv, kar omogoča izredno hiter in anonimen pretok denarja iz kriminalnih dejavnosti v legalne posle.

Vsekakor je bitcoin zanimiv za hitro prenašanje vrednosti premoženja, kar so nekateri s pridom uporabili v času grške dolžniške krize – denar so iz bank "pretopili" v bitcoine, s tem pa prehiteli državo, ki je za nekaj časa ustavila plačilni promet, in rešili svoje premoženje.

Prihodnost bitcoina kot naložbe vidijo številni posamezniki in organizacije, tudi v ameriški poslovni šoli Stanford. Tam ocenjujejo, da bitcoin kot trgovalna valuta zaradi svoje nizke likvidnosti v globalnem merilu ne bo imela večjega pomena, bo pa zaradi omejene izdaje zanimiva kot dolgoročna naložba. S tem se ne strinjajo v NLB Skladih, kjer nakupa bitcoina ne priporočajo. Kot pravi vodja oddelka za trženje in prodajo Blaž Bračič:

Bitcoin ni valuta, ampak špekulativna naložba, katere osnovna ideja je omejenost ponudbe. Bitcoin temelji na "turbo špekulativni" predpostavki povratne zanke, da cena raste, ker se povpraševanje veča hitreje od ponudbe, kar posledično veča povpraševanje tako zaradi pretekle rasti kot zaradi pričakovanj o nadaljnji prihodnji rasti. Tak cikel se mora prej ali slej nujno zlomiti, verjetno tudi večkrat, do dokončnega zloma. Čeprav sicer obstaja neka »stroškovna« vrednost Bitcoina v smislu alociranega časa in stroška delovanja računalnikov za kreiranje bitcoin-ov, se bo ta strošek, ki bi bil recimo neka minimalna teoretična cena enega Bitcoina, sčasoma verjetno asimptotično bližal ničli. Dodatna tveganja prinašajo napovedi, da bodo države zaradi povezav s pranjem denarja in financiranjem terorizma prepovedale trgovanje z bitcoini.

Kdo je ustvaril Bitcoin

Prav med pisanjem tega prispevka je udarila novica, da naj bi se za psevdonimom Satoshi Nakamoto, ki je veljal za "očeta" bitcoina, skrival avstralski poslovnež Craig Wright. Če to drži, bo pokazal čas, saj se je s tem nazivom želelo pohvaliti že več posameznikov in skupin, ki to niso bili.

Kdorkoli že je tvorec bitcoina, je lahko ponosen, saj je bitcoin, če ne drugega, ena najboljših marketinških potez na področju internetnih valut. Bitcoinu bo zagotovo sledila še kakšna kripto valuta, z večjo tržno kapitalizacijo in likvidnostjo, te pa bodo v takšni ali drugačni obliki čez nekaj generacij morda zamenjale sedanjo obliko denarja.
maj, 2016

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se