Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Naš plan A, B in C je vedno bil le posel

DELO, Sobotna priloga, 24. junij 2017

Intervju z Blažem Brodnjakom, predsednikom uprave NLB d.d.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak (43) je energičen, tržno usmerjen sogovornik. Tudi po vladni ustavitvi privatizacije banke izžareva trdno prepričanje, da se bo Slovenija izpogajala z Brusljem o omilitvi zavez, kar bi NLB omogočilo prihodnost doma in na Balkanu. Z njim smo govorili tudi o državnem lastništvu, sumih pranja denarja, nacionalnih in parcialnih interesih, dobičku in povračilu vložka davkoplačevalcem.

Gospod Brodnjak, vlada se je nedavno odločila, da kljub vašim intenzivnim pripravam ustavi privatizacijo Nove Ljubljanske banke. Vas je ta odločitev politike presenetila, razočarala, ste jo pričakovali?

Življenje me je naučilo, da lahko pričakujem marsikaj. Ta odločitev je vplivala na nas tako, da smo na podlagi ogromno vloženega truda prišli do nekega novega spoznanja. Zdaj se moramo vprašati, kako naprej, kaj to pomeni za hišo. Ne opredeljujemo se do lastništva, porekla lastništva, nas zanima predvsem odgovorno lastništvo.

Zanimajo me vaše emocije. Ste bili presenečeni, razočarani?

Sama odločitev me relativno manj bremeni. Bolj me navdušuje, da se je banka imela priložnost predstaviti globalnemu naboru investitorjev in da smo od vseh brez izjeme dobili zelo pozitivne povratne informacije. O tem, da je to uspešna zgodba o preobrazbi, ena redkih tako uspešnih. To nas kolege v vodstvu in zaposlene navdaja z novo energijo. To pomeni, da je banka po letu 2012, 2013, po obdobju velikega stresa in katarze, ki je za nami, prišla v položaj, da je dejansko konkurenčna na globalnem investicijskem trgu, kar je za nas poseben dosežek.

Že, a kako naprej? Kaj boste zdaj v banki počeli v prihodnjih mesecih? Imate plan B?

Naš plan A, B in C je vedno bil posel. Zaposleni v banki se ukvarjamo predvsem s tem, da bomo uspešni pri našem osnovnem poslanstvu, da vodimo dnevne posle največje bančne skupine na območju nekdanje skupne države, s sedežem in strateškim interesom tu. In moram reči, da nam gre pri tem zelo dobro. Moj plan B je predvsem, da bom zdaj imel več časa, da se bom posvetil našim osnovnim deležnikom, to je strankam, in se bom z njimi pogovarjal o novih poslovnih priložnostih.

No, pa pojdiva po vrsti. Iz zavez Slovenije evropski komisiji sledi črni scenarij, ki vključuje prodajo vaše celotne strateške in dobičkonosne skupine na Balkanu in nadaljnjo omejitev vašega poslovanja doma. Ministrica za finance se zdaj dogovarja o omilitvi zavez z evropsko komisijo in komisarko Vestagerjevo. Kako se boste vi vključili v prizadevanja za ohranitev skupine in omilitev drugih zavez, saj vemo, da si močno želite obdržati skupino?

Res je, iskreno verjamem, da ima NLB Skupina potencial, da postane regijski šampion. Pri tem smo na odlični poti, zato bi bila to radikalna nova okoliščina za poslovanje banke, celotno skupino in premoženje slovenskega naroda, ki je lastnik te banke. Prepričan sem, da ima ministrstvo za finance dovolj argumentov, da evropski komisiji predstavi, kaj vse je ta banka v zadnjih štirih letih pri dnevnem poslovanju naredila v okviru zavez in omejitev, ki jih je imela. Zato ni zmogla nagovoriti mnogih poslovnih priložnosti, ki bi ji sicer bile na razpolago. Še več, duh zavez je bil, da banka ne moti konkurence. Jaz trdim, da banka ne le, da ni motila konkurence, ampak je imela tudi veliko težav, da bi sploh lahko tekmovala. S tem smo po mojem prepričanju plačali zelo visoko ceno za prejeto državno pomoč, to smo začeli že tudi vračati. Verjamemo, da je to solidna podlaga za pogajanja. Je pa v pristojnosti ministrstva, da doseže ustrezen dogovor.

Ste sproti seznanjeni, kako potekajo pogovori z evropsko komisijo?

Z ministrstvom za finance in SDH je sodelovanje tvorno, aktivno, sproti se usklajujemo. Banka je ponudila maksimalno podporo pri pripravi pogajalskih izhodišč in aktivnem dialogu z evropsko komisijo, je pa to seveda pristojnost ministrstva za finance. Imam polno zaupanje v ministrstvo, da bo na koncu dosežen dogovor, ki bo za banko najmanj moteč.

Kakšen bi bil za vas še sprejemljiv kompromis z Brusljem?

Razumeli boste, da na to vprašanje ne morem odgovoriti. Kot rečeno, pogajanja so v pristojnosti ministrstva in banka bo pri tem tvorno sodelovala.

Kot slišim, ste v banki precej dni pripravljali prospekt za privatizacijo, nekateri naj bi praktično prenočevali v službi, da bi bili vsi papirji nared. Vladna odločitev je seveda prinesla precejšnjo frustracijo zaposlenim, jim zbila moralo. Kako zdaj motivirate sebe in sodelavce?

Nesporno smo garali. V zadnjem letu smo zares zelo intenzivno delali in prišli smo do točke, ko smo bili pripravljeni na transakcijo. Po drugi strani smo se tudi ogromno naučili. Zdaj vemo, kako pristopiti k takemu procesu, in če bi bil kadarkoli v prihodnosti spet sprožen, smo takoj lahko pripravljeni za uspešno izvedbo. Nad razpletom smo navdušeni v tem smislu, da nas je investicijska srenja prepoznala kot zelo zanimivo zgodbo. In to nas motivira. Vidimo, da nam je pri projektu preobrazbe NLB Skupine uspelo. Danes smo primerljivi s tistimi, s katerimi se želimo primerjati v mednarodnem merilu. Naprej gledamo z elanom in s polnim zanosom gradimo zgodbo regijskega bil le posel šampiona, na katerega bodo lastniki, katerikoli že bodo, ponosni.

Ena od teh zavez je, da morate, če rast vaših zbranih depozitov preseže devet milijard evrov, avtomatično omejiti kredite nebančnemu sektorju, torej podjetjem in gospodinjstvom, na sedem milijard evrov. Kako se boste spopadli s to blokado?

No, mi računamo, da bo ministrstvu za finance uspelo v tem pogajalskem procesu banko razbremeniti tudi nekaterih komercialnih zavez, da bo končno, po dolgih letih, lahko zadihala s polnimi pljuči. To je nekaj, kar si ta hiša zasluži. Izrazito smo se odrekali v zadnjih letih. Tako z vidika zaveze o minimalni ceni, ki jo lahko ponudimo strankam, kot v smislu omejevanja našega čezmejnega delovanja pa tudi prepovedi morebitnih nakupov, posebej v Srbiji bi bilo to za nas zanimivo. Vem, da ministrstvo in pogajalci zelo dobro poznajo izhodišča in kaj je treba narediti.

Kakšno breme so zdaj zaveze Bruslju za konkurenčno poslovanje NLB na domačem trgu?

To je resno breme. V zadnjih dveh letih smo dobili le en resen posel v javnem sektorju, ker so bile cene na ravni, ki je mi ne smemo ali pa ne zmoremo doseči. Sicer pa je banka v kondiciji, da bi lahko polno tekmovala s tekmeci, brez kakršnih koli zadržkov - če bi se sprostile zaveze evropske komisije. V danem trenutku so ti okovi zelo pomembni, ne smemo aktivno tržiti svojih storitev, po drugi strani so omejitve glede donosnosti posameznih poslov, ne smemo čezmejno delovati, imamo omejitve glede lizing poslovanja in prepoved nakupov v regiji. Vse to nam preprečuje, da bi lahko enakopravno tekmovali s konkurenti.

Do kdaj računate, da bi dobili obrise kompromisne rešitve z evropsko komisijo?

Najkasneje do konca septembra.

V kakšni finančni in poslovni kondiciji je zdaj skupina NLB? Kakšna bi bila primerna cena za vašo delnico?

Do primerne cene se ne bom opredeljeval. To pove trg.

Ocenjena je bila med 55 in 71 evri za delnico.

Treba je pogledati osnovno vrednotenje v razmerju z morebitnimi diskonti, ki jih prinese model privatizacije in omejitev deleža posameznega lastnika, in seveda pravna tveganja, ki so s tem povezana. Po moji presoji je bila dosežena cena poštena glede na tržne razmere in omejitve pri prodajnem modelu. V vsakem primeru lahko samozavestno zatrdim, da je banka v tem trenutku v zelo dobri kondiciji. Imamo zelo jasno definirano strategijo in okvir aktivnosti za prihajajoče srednjeročno obdobje. Verjamem, da bomo skozi to obdobje izšli kot tržni vodja ne le v Sloveniji, ampak kot močnejši sistemski igralec na trgih, kjer smo prisotni. Tekoče leto je odlično, dobra nadgradnja preteklih. Postajamo nekdo, ki bo zagotavljal zdrave in visoke dividende svojim lastnikom, kdorkoli že bodo.

Vlada je neprodajo utemeljila s tremi razlogi. Prvi je problematika hrvaških prenesenih deviznih vlog, drugi je domnevno pranje denarja v NLB v letih 2009 in 2010, tretji pa parlamentarna razprava o preveliki dokapitalizaciji NLB v letu 2013. So to ustrezni, resnični, dovolj močni razlogi za ustavitev privatizacije?

Ni v moji pristojnosti, da bi presojal utemeljevanje vlade, zakaj je sprejela kako odločitev. Lahko pa pojasnim teze o domnevni preveliki kapitaliziranosti NLB. Kapitalska ustreznost NLB Skupine je bila konec prvega četrtletja 16,7-odstotna. V nasprotju z izjavami nekaterih mnenjskih voditeljev in tudi ključnih politikov v Sloveniji, ki uporabljajo drugačne številke, se kapitalska ustreznost vedno spremlja na ravni skupine in NLB je velika mednarodna skupina. Ta odstotek je povsem primerljiv z institucijami, s katerimi se želimo primerjati, od večine je celo nižji. Ta hiša razpolaga z ravno pravo višino kapitala, da lahko izvaja polno strategijo in hkrati izplačuje dividende in s tem vrača državno pomoč.

Torej po vaši presoji davkoplačevalci nismo vložili preveč denarja v dokapitalizacijo NLB?

Trdim, da je bilo vloženega ravno prav denarja in da je ta banka sposobna na dolgi rok vrniti celotno državno pomoč, vloženo vanjo.

Kako pa pojasnjujete drugi razlog vlade, sume iranskega pranja denarja v NLB v letih 2009 in 2010, sicer tri, štiri leta pred vašim prihodom?

Režim preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v NLB je danes izjemno robusten, tako da zdaj kakršno koli pranje denarja v večjem obsegu nikakor ni možno. Lahko se strinjam z vami, da so se v teh letih dogajale neobičajne transakcije. Lahko tudi povem, da so bile podobne pobude tudi v času mojega mandata, a jih to vodstvo pač ni sprejelo z razumevanjem.

Kaj pa iranske transakcije?

Te transakcije so bile specifične. Zdajšnja ekipa si ne zna predstavljati, da bi nanje gledali kot zaželene. Aktualni režim preprečevanja pranja denarja bi jih takoj zaznal in nanje opozoril pristojne inštance.

V banki imate nekaj let center za skladnost poslovanja. Kako skladno zdaj posluje NLB?

Kar zadeva preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, verjamem, da bi nas lahko zdaj vzeli za zgled. Ko gre za presojanje preteklosti, so bile banki izdane odredbe za odpravo pomanjkljivosti; te so bile nato pravočasno in celovito odpravljene. Trdim, da v tem trenutku ni nobene skrbi, za naše stranke in druge deležnike, da banka ne bi poslovala v skladu s predpisi in regulatornimi zahtevami.

Čemu pripisujete dejstvo, da se osem let stara zgodba o pranju denarja zdaj politično pogreva v javnosti prav v času načrtovane privatizacije? Je to zgolj naključje ali pa gre za politične interese nekaterih?

Zdaj ste pa se lotili področja, kjer poreklo lastništva ni več nujno nevtralno. Državno lastništvo kot tako očitno prinaša nekatere posledice, s katerimi se v NLB moramo soočati. Banka je obravnavana na zelo neobičajen način. Javnomnenjski in politični voditelji ter nekateri dežurni akademiki javno razpravljajo o našem poslovanju hiše, navajajo nepreverjene oz. nerelevantne številke, domneve, ki jih predstavljajo kot dejstva, nekateri celo razkrivajo bančne in državne skrivnosti ter s tem poslovanje banke prikazujejo na način, ki si ga zaposleni v hiši, ki se trudimo za boljši jutri, ne zaslužimo. V zadnjih 18 mesecih je od banke zahtevalo dokumentacijo 17 različnih institucij - parlamentarne preiskovalne komisije, računsko sodišče, posebni tožilski organi itd. -, ki se sicer pri naši konkurenci veliko ne udejstvujejo. Tudi ne pri bankah, ki so bile v relativnem smislu deležne bistveno višje državne pomoči. To je izjemno breme ne samo za vodstvo, ampak tudi za desetine ključnih ljudi v hiši, saj se morajo namesto s poslom in strankami ukvarjati s temi tezami in domnevami. Tako se ne morejo osredotočiti na implementacijo strategije in tekmovanje na visoko konkurenčnem trgu. Državno lastništvo prinaša drugačen način obravnave in polno javnost poslovanja. Lastništvo mora biti odgovorno. Kolektivno, kot slovenski narod, smo lastnik tega premoženja, a ves čas se pojavljajo posamezniki, ki zaradi parcialnih interesov banko javno črnijo, ji s tem znižujejo ugled in zaupanje naših strank ter posledično vrednost za lastnike, slovenske davkoplačevalce. Zame je to zavržno ravnanje, a v Sloveniji, žal, ni sankcionirano. Banko danes nadzirajo in vodijo na mednarodnih trgih preverjeni neodvisni profesionalci z relevantnimi izkušnjami. Usmerjeni smo v prihodnost, predvsem v izboljšanje izkušnje naših strank, razvoj novih rešitev, da bomo ob pravem času na pravem mestu z relevantno bančno storitvijo, ne pa v razprave o tem, kaj se je zgodilo pred 25 leti.

A zdaj bomo ustanovili še eno parlamentarno komisijo, ki se bo ukvarjala samo s tem.

K prej povedanemu ne bi nič dodal.

Večina vaših bank na Balkanu je sistemskih, imajo 15-odstotni tržni delež ali še večji.

Pet od šestih je takih.

Nekatere so pomembne tudi za pokojninske sheme v svojih državah, recimo v Makedoniji. Ima NLB geostrateško vlogo za stabilnost v regiji?

NLB zagotovo sodi med sistemske igralce v regiji. Ko ste že omenili makedonski trg - na njem slovensko gospodarstvo dejansko zagotavlja hrbtenico finančnega sistema. Dodatno pokojninsko zavarovanje je praktično izključno v slovenski lasti, zavarovalni sektor pomembno, navsezadnje tudi 35 odstotkov vseh kartičnih transakcij tam poteka prek naše banke. Slovenski kapital predstavlja izjemno pomembno sistemsko oporo na teh trgih. Ta vloga ima širše implikacije. Na eni strani enormen informacijski kapital, na drugi strani pa sposobnost spremljanja blagovnih in finančnih tokov za slovensko gospodarstvo in gospodarstva teh držav, ki želijo prek NLB in slovenskega gospodarstva prodreti na globalne trge. To je geostrateška vloga. Kakršen koli razmislek o tem, da je NLB lahko primerljiva institucija tudi brez takšne mreže, je za malo odprto gospodarstvo v mednarodnem kontekstu škodljiv, ne le za interese banke, ampak tudi za širše interese slovenskega gospodarstva in ekonomske in diplomatske dimenzije. V NLB to regijo jemljemo kot veliko priložnost, smo regionalni specialist in bomo tu dolgoročno ostali, razumemo jezik, kulturo, mentaliteto, imamo skupno zgodovino in tu bomo pozicije krepili. Kot predsednik uprave obiskujem korporativne kliente in podružnice v Srbiji, Makedoniji, Bosni itd. Tam ne boste videli predsednika uprave velike mednarodne skupine. Moji zaposleni in moje stranke me imajo priložnost videti v svojih lokalnih okoljih, na ta način imamo odprta vrata, vidimo, da nam prisluhnejo in da imamo spoštljiv odnos. Recimo, ko govorimo o politični stabilnosti v Makedoniji, jim mi zdaj pravimo, da verjamemo v ta trg in bomo na njem tudi ostali. Ne dajemo nekih preplašenih sporočil. Se strinjam, da je za koga to tvegano razmišljanje, za nas kot poslovneže pa je to velika priložnost. Vse naše banke v regiji so samostojne pri financiranju, saj imajo lastno depozitno bazo, tako da mi tvegamo samo z vloženim kapitalom. Tudi če se v posamični državi zgodi večji politični pretres, to nikakor ne zamaje NLB Skupine.

Vendar ponavljam: vse te banke bi morali prodati v letu 2018, če bodo obveljale zaveze, ki jih je dala najprej vlada Alenke Bratušek, kasneje pa še, v modificirani obliki, tudi vlada Mira Cerarja prejšnji mesec. Ali in kako lahko NLB preživi, če izgubi mrežo na tujem?

Mi smo prepričani, da mreže ne bomo izgubili.

Kaj vas navdaja s tem prepričanjem? Imamo tako sposobno vlado, da ji bo uspelo prepričati evropsko komisijo, naj ne proda vaše mreže na tujem?

Imam polno zaupanje v vladno pogajalsko ekipo.

Se vam zdi primerno, da bi se o tem, recimo, pogovoril osebno premier Cerar s predsednikom evropske komisije Junckerjem?

To prepuščam vladi, mi smo zagotovili polno podporo in smo pripravljeni tvorno sodelovati v tem procesu, da bodo pogajalci opremljeni s potrebnimi podatki. Sem optimist, da bomo prišli do pozitivnega razpleta za NLB Skupino.

Pa imate za to svojo vizijo in strategijo tudi ustrezno politično podporo?

Imam podporo nadzornega sveta, kar šteje pri korporativnem upravljanju. Če nadzorni svet z mojim delom ne bi bil zadovoljen, je pogovor lahko zelo kratek.

Ste morda tudi vi, tako kot ministrica za finance, pomislili na odstop po ustavitvi privatizacije banke?

Nikakor. Kot sem že dejal, sem navdušen nad tem, kako je bila sprejeta zgodba o preobrazbi NLB v globalni kvalificirani finančni javnosti. To me prepričuje, da je smiselno vztrajati pri naslednji etapi, ki bo pozicioniranje skupine med prvake. Moj cilj je tudi, da ta hiša postane najbolj zaželen delodajalec v državi in regiji - in to je resna ambicija.

No, pri izpolnitvi tega vašega cilja pa naletimo na vsaj eno resno oviro, famozni Lahovnikov zakon. Gaje treba odpraviti?

(Smeh.) Moje mnenje poznate. Trdim, da je škodljiv, in pričakujem, da bo zdaj to ustrezno naslovljeno.

Ko pravite, da je bilo za NLB veliko zanimanja v svetovni finančni javnosti: kdo pa se je zanimal, da bi lastniško vstopil v banko, preden je vlada zaloputnila vrata?

Lahko razkrijem, da smo se pogovarjali z največjimi in najuglednejšimi svetovnimi finančnimi investitorji in da smo skoraj brez izjeme dobili pozitivne povratne informacije glede zanimivosti naše zgodbe. So razlike, po kakšni ceni bi bil kdo pripravljen vstopiti, načeloma pa je to zame pomembno priznanje, da je instituciji, ki je bila še pred nekaj leti v popolnem stresu, uspelo zbuditi interes ameriških, londonskih, globalnih investitorjev. In da so nas pripoznali po vrednotenju, ki je primerljivo s tistimi, s katerimi se želimo primerjati. To pomeni, da so nam, vodstvu in zaposlenim, verjeli, da bomo dosegli srednjeročne cilje iz strategije. Da smo preživeli ta najzahtevnejši test kredibilnosti, je zame izjemno navdihujoče.

Ampak ali se bodo vsi ti investitorji po vladnem »ne« sploh še pripravljeni pogovarjati o vstopu v NLB?

To ni vprašanje zame, to je vprašanje za prodajalca, SDH, in tudi za lastnika, državo Slovenijo, kako bosta pristopala k prodaji NLB kdaj kasneje. Jaz lahko le zatrdim, da je bilo, kar zadeva banko in SDH, narejeno vse, kar je bilo mogoče, da bi bil ta proces verodostojen, in bili smo pripravljeni, da ga zaključimo.

Slaba posojila nastajajo v času, ko gospodarstvo cveti, je na vrhu svojega cikla. Nekaj takega se je v letih visoke rasti okrog leta 2007 dogajalo tudi v NLB. Visoko rast imamo tudi letos. Kako boste poskrbeli, da se ta zgodba ne ponovi?

Kreditni proces smo v zadnjih letih temeljito prevetrili. Pri strategiji upravljanja s tveganji in apetitu za prevzemanje tveganj razmišljamo o dolgoročni vzdržnosti prek ekonomskih ciklov. Tudi v teh časih ne sproščamo posojilnih kriterijev pod pragove, ki bi lahko potencialno povzročili težave. Torej ne sproščamo preveč zavarovanj in ne spuščamo preveč cene. Smo sistemski igralec in cenovni vodja na tem trgu in si ne moremo privoščiti, da bi tekmovali s ceno ali pa z inferiorno strukturo poslov. S tem ne izkoristimo celotnega poslovnega potenciala, ki je na razpolago - poleg tega, da imamo še dodatne omejitve evropske komisije. Vendar nam to na drugi strani zagotavlja, da bomo naslednji cikel pričakali v boljši kondiciji. Tako lahko z vsem znanjem, ki smo se ga naučili od zadnje krize, odigramo vlogo tržnega vodje tudi v tem kontekstu. Prav mi smo vodili tudi dve tretjini procesov prestrukturiranja slovenskega gospodarstva.

V kakšni kondiciji pa je zdaj slovensko gospodarstvo?

Poznamo makroekonomske podatke o gospodarski rasti in praktično strukturni brezposelnosti. Čeprav ves čas govorimo o prevelikem številu zaposlenih v bančnem sektorju, imamo zdaj problem pridobiti zaposlene za delovno mesto v mreži, za okencem. Vsi iz gospodarstva, s katerimi govorim, mi pravijo, da je zdaj glavni problem dobiti kvalificirano delovno silo. Prišli smo do točke, ko so knjige naročil dejansko popolnjene, ko se kapacitete približujejo polni izkoriščenosti in ko se pripravlja resnejši investicijski cikel. Slovenska podjetja, proizvodna in storitvena, ne morejo več pridobiti delovne sile, ki bi jo lahko ustrezno produktivno uporabila. To kaže, da je slovensko gospodarstvo v zelo agilnem razvojnem modusu.

Se pregreva?

Ne bi rekel, da se pregreva, saj nadomeščamo obdobje stagnacije in zaostanek desetletnega obdobja. Treba bo razmišljati zelo kreativno - o davčni reformi, o delovnopravni reformi, ki bo stimulirala ljudi za delo, saj pomanjkanje delovne sile postaja resen omejitveni dejavnik za še hitrejši razvoj Slovenije.

Slovenska javnost in politika sta razdeljeni tudi glede drugega tira, očitno bomo imeli referendum. Kako vidite ta vladni projekt? Bi ga NLB podprla, sofinancirala?

NLB želi čim bliže spremljati vse večje projekte v državi, infrastrukturne še posebej, saj jih v zadnjem obdobju ni bilo veliko. Ko bo vsak tovrsten projekt pripravljen za bančno presojo, ga bo temeljito pregledala. Kot razumemo, ta trenutek še potekajo diskusije na politični ravni: da ali ne in s kakšnimi viri. Mi smo se pripravljeni pogovarjati z vlado in drugimi bančnimi ponudniki in izkazujemo jasno pripravljenost za sodelovanje. Ali bomo sploh dobili priložnost, je seveda odvisno od investitorja.

Kaj pa projekt Magne, kaj menite kot bančnik: ali Slovenija potrebuje to tovarno?

Primera ne poznam dovolj dobro, da bi se lahko opredeljeval. Pozdravljamo pa vse naložbe, ki prinašajo nov proizvodni zagon, nadgradnjo nabavne verige v mednarodnih blagovnih tokovih, ki Slovenijo pozicionirajo kot zanimivo investicijsko okolje. Če bodo spoštovani vsi pravni in okoljski vidiki, ne vidim zadržkov za promocijo tovrstnih naložb.

NLB je imela lani rekorden dobiček, na kakšen dobiček računate konec tega leta?

Dobiček in dividenda bosta pomembno višja kot lani. Izpolnjujemo napovedi in izkazujemo, da so naši načrti verodostojni. Banka ima zdaj za sabo že 13 zaporednih pozitivnih četrtletij, tudi 14. bo tako, kar kaže, da je naš poslovni model predvidljiv, robusten in vzdržen.

Dobiček ustvarjate v veliki meri s sproščanjem rezervacij, potencial za nadaljevanje tega trenda pa se zmanjšuje. Iz česa bo NLB generirala dobiček v prihodnje?

NLB je lani še vedno oblikovala rezervacije. Dobiček pred rezervacijami je znašal približno 180 milijonov evrov, kje se giblje čisti dobiček, pa je nato odvisno od obsega rezervacij. V pozitivnem ciklu je zelo malo pripada novih slabih posojil, posojila se plačujejo, denarni tokovi podjetij se izboljšujejo, zato je zelo majhna potreba po oblikovanju novih rezervacij. Naša srednjeročna ambicija pa je, da dosegamo 10-odstotni donos na kapital in da pri tem stroški tveganja ne bi presegli odstotne točke relevantnega portfelja. V tem trenutku so stroški tveganja pomembno nižji.

Kaj pa politično tveganje državnega lastništva? Saj veste, pride nova vlada in z njo nova metla in strategija. Se strinjate, daje za banko neko stabilno lastništvo še posebej vitalnega pomena?

Odgovorno lastništvo.

Malo prej smo ugotavljali, da državno lastništvo ni nujno prav zelo odgovorno. Kako odgovorna lastnica je država Slovenija?

Zame sta dve ključni področji, ki ju je treba za gotoviti, potem pa sploh ni pomembno, kdo je lastnik. Prvo je neodvisno korporativno upravljanje, zagotovilo, da imajo v tej hiši možnosi delovati takšni talenti, ki jo bodo prestavili v višjo prestavo in ji zagotovili vlogo regijske institucije, ki bo Sloveniji v ponos. Prejemki so samo del te zgodbe. Verjamem, da imamo nadzorni svet, ki deluje profesionalno in neodvisno, in verjamem, da lahko tako normalno poslujemo. Ne čutim pa nobenega vpliva politike na vodenje dnevnih poslov.

Torej vas nikoli ne pokliče kak pomemben politik, minister, lobist in vam reče, gospod Brodnjak, od vas pa pričakujem tako in tako odločitev?

Ne. Ti vplivi so posredni, prek raznih poskusov javnomnenjskih in političnih voditeljev, prek upravljanja in manipuliranja s podatki iz hiše in prek prikazovanja teh podatkov na nepreverjen, neselektiven ali irelevanten način. S tem se v javnosti spodbuja vtis, da je v tej hiši ves čas nekaj narobe. S tem se absolutno streljamo v lastno koleno, saj gre za premoženje državljanov Republike Slovenije, ki ga javno blatimo. In to nas boli.

V Sloveniji je to pač tako. NLB je vedno pripoznana kot najbolj pomembna gospodarska družba in s tem kot prvinski nacionalni interes. In politika si pač vedno želi obdržati vpliv nad tem nacionalnim draguljem. Tudi zadnja odločitev o ustavitvi privatizacije je samo kamenček iz tega mozaika. Se strinjate?

Bom parafraziral to, kar sem že povedal: to, da se NLB želi zadržati v državni lasti, ni nujno napačna ideja. Ta banka lahko posluje zelo uspešno, je lahko najbolj dobičkonosna slovenska družba in plačuje zelo visoke dividende. Problem nastopi tedaj, ko se želi to družbo izkoriščati za parcialne interese, ki niso nacionalni interes, ampak so interesi posamičnih interesnih skupin. To pa je resno narobe.

Na drugi strani imamo bruseljske birokrate s svojimi ozkimi pogledi, ki prav tako ne razumejo naših resničnih nacionalnih interesov. Notranjih in zunanjih silnic je veliko. Tale vaš fotelj v 12. nadstropju je verjetno zelo vroč?

(Smeh.) Relativno malo sem v fotelju, želim biti čim več s strankami. S tem smo se sprijaznili, mi vodimo banko in se gibljemo v okvirih mogočega in dovoljenega. Ko bo banka lahko spet zadihala s polnimi pljuči - ko bo lahko spet polno oglaševala in tržila svoje storitve in čezmejno delovala -, bo lahko pomembno izboljšala svoje rezultate v ponos svojim lastnikom, kdorkoli že bodo.

To si lahko želite, a prej bo treba sprostiti vezi, ki vas omejujejo. In verjetno si le malokdo želi, da bi NLB ostala ukleščena le na ozemlju Slovenije, malo večja hranilnica z morda tisoč zaposlenimi, kot napoveduje eden od črnih scenarijev?

Drži, a najdete tudi take, ki bi se bili pripravljeni s tem sprijazniti, da bi pač aplicirali kake svoje interese v NLB, d. d. Kot zakoniti zastopnik trdim, da bi bilo to škodljivo tako za banko kot za slovenski narod.

Imate sploh kakšne stike s premierom Cerarjem in prvakoma Desusa in SD Erjavcem in Židanom - s trojico politikov, ki imajo zelo izdelana in povsem politično profilirana stališča do NLB?

Banka s politiko praktično ne komunicira, smo pa kadarkoli na razpolago za morebiten posvet - tako sem se prejšnji ponedeljek udeležil omizja, ki ga je sklical predsednik vlade na temo sodelovanja in kjer se pogovarjamo, kako smo lahko skupaj uspešnejši. Naša roka sodelovanja je ponujena, od vlade pa je odvisno, ali jo je pripravljena tudi sprejeti.

Med razlogi, ki jih vlada navaja za ustavitev vaše privatizacije, so sicer tudi nerešene hrvaške prenesene devizne vloge, ki so del zgodbe, že urejene s sporazumom o nasledstvu SFRJ. Kakšen je vaš pogled na to?

To je vprašanje nasledstva. NLB je z ustavnim zakonom razbremenjena pravnega nasledstva. Verjamemo, da NLB v ničemer ne more biti odgovorna za te vloge, dejstvo pa je, da hrvaška sodišča to interpretirajo po svoje.

V NLB ste od decembra 2012, štiri leta in pol. Vam je kdaj žal, da ste sprejeli ponudbo za to službo?

Nikakor ne. Prehojena pot je trnova, a večjega priznanja, kot smo ga dobili od investitorjev, nisem mogel dobiti. Po štirih letih in pol vloženega truda so mi v ponos povratne informacije kvalificiranih sogovornikov o tem, kako ta hiša danes deluje, kaj je naredila. Ta ponos in veselje zdaj delim s svojimi sodelavci in bi kvečjemu še enkrat ponovil enako.

Med pogovorom izžarevate velik optimizem, energijo in neverjetno trdno prepričanje, da vam bo uspelo banko pripeljati na zeleno vejo, da ne boste žrtev evropskih zavez, omejitev, kleščenja, prisilnih prodaj itd. Imate morda kakšno spodbudno informacijo iz Bruslja, ki je mi še ne poznamo?

Nimam. Vem pa, kaj smo v banki v zadnjih štirih letih naredili, čemu smo se odpovedali. Vse zaveze evropski komisiji smo dosledno spoštovali in verjamem, da je to dovolj dobro izhodišče za Slovenijo, da ji bo uspelo izpogajati okvir, ki bo dober za banko in s tem davkoplačevalce, ki so vanjo vložili veliko denarja.

Kako pa vračate denar davkoplačevalcem?

Letos smo plačali 63,8 milijona evrov dividend, lani za 43,9 milijona, napovedal sem, da bodo dividende iz letošnjega poslovanja bistveno višje. Banka bo vsako leto izplačevala zdrave, visoke dividende in bo vračala državno pomoč. Če bo sprejeta odločitev, da se banko proda, bo še dodatno poplačilo prek prejete kupnine. Prepričan sem, da bo NLB povrnila celotno državno pomoč; to je zame le vprašanje časa.

Poglejva še slaba posojila, ki so banko pred sanacijo skoraj privedla do bankrota. Kako jih klestite, kakšne načrte imate še z njimi?

Na vrhuncu, pred decembrom 2013, smo imeli prek 30 odstotkov slabih posojil. Po mednarodni definiciji EBA smo ta delež radikalno znižali že pod 10 odstotkov. Naš srednjeročni cilj je, da ga do konca 2020 znižamo pod pet odstotkov. A že zdaj po deležu slabih posojil ne odstopamo več bistveno od mednarodnih bančnih skupin v regiji. Ključne cilje smo dosegli, smo ustrezno ekipirani, s kadri, orodji, pristopi in znanjem, da se lahko ustrezno lotimo še preostalih slabih posojil. Prepričan sem, da smo tudi knjigovodsko ustrezno pripoznali vrednost teh posojil, zato ne pričakujem materialnih negativnih učinkov.

V kakšni kondiciji bo NLB čez leto dni?

NLB Skupina bo v odlični kondiciji, ko se sprostijo zaveze evropski komisiji, pa bomo pa v izjemni.

__________________________________________

Vir: Delo – Sobotna priloga
Datum izdaje: 24. junij 2017
Avtor: Miha Jenko, Delo d.o.o.
Foto: Jože Suhadolnik

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

Najboljša banka v Sloveniji
Že 11. leto zapored
Najbolj zaupanja vredni
Že 17. leto zapored.