O tem, ali žensko podjetništvo lahko obstaja kot posebna kategorija ali je posel nekaj univerzalnega, bi lahko razpravljali. Oba, podjetnica in podjetnik, imata namreč pred seboj enake cilje: dobiček, rast posla, razvoj podjetja … Vendar, če govorimo le o ekonomskem vidiku podjetništva in pri tem zanemarimo družbeno kategorijo, v resnici ne vidimo celotne slike. Dejstvo je, da se ženske v poslu soočajo z nekoliko drugačnimi izzivi kot moški. Zato ni nič narobe, da se ti izzivi posebej obravnavajo in da se z njihovim reševanjem spodbuja aktivnejša vloga žensk v podjetjih, saj lahko pomembno prispevajo k uspešnosti celotnega gospodarstva.

Enakost spolov je temeljno načelo EU, v realnosti pa so ženske še vedno premalo zastopane na političnem in tudi gospodarskem področju. Tako je tudi v svetu podjetništva, kar dokazujejo podatki, ki jih je na lanskem spomladanskem dogodku 500 podjetnic predstavila Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Ženske v evropski populaciji predstavljajo 52 odstotkov vseh prebivalcev in lahko bi sklepali, da bodo v približno enakem deležu zastopane tudi v poslu. Vendar pa žal ni tako.

Če pogledamo v kategoriji samozaposlenih, tam prevladujejo moški, le 34 odstotkov je žensk. Podobno je tudi razmerje med spoloma v start-up podjetjih, večina, 70 odstotkov, je namreč takih, ki so jih ustanovili moški. Še slabše se ženske odrežejo, ko podjetja zrastejo. Po podatkih EIGE (European Institute for Gender Equality) v upravah velikih evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi, sedi le 26,7 odstotka žensk, do najvišjih položajev glavnih izvršnih direktoric (CEO) pa se jih prebije le 6,3 odstotka.

V Sloveniji nekoliko bolje

V Sloveniji je zastopanost žensk v poslovnem svetu le nekolika boljša (mesta v upravah velikih podjetij zaseda 28 odstotkov žensk), kljub temu še ni razlogov za zadovoljstvo. Nespodbuden je tudi upad števila podjetnic v letih od 2015 do 2017, opozarja Marta Turk iz Skupnosti slovenskih podjetnic, čeprav se je po zaslugi projekta Podjetnost je ženskega spola delež podjetnic znova začel povečevati. »Ko se sprašujemo, kaj narediti, da bi ženska podjetja prerasla status samozaposlene osebe in pogumneje širila svoje poslovanje tudi v tujino, je eden od odgovorov zagotovo tudi primerno financiranje rasti,« je na dogodku 500 podjetnic poudarila Turkova.

Razvoj bo bolj slonel na ženskah

V ženskah je torej še veliko neizkoriščenega podjetniškega potenciala, ki bi ga bilo dobro bolj izkoristiti. Kot poudarja škotska serijska podjetnica in predsednica Women’s Enterprise Scotland Lynne Cadenhead, bo v prihodnje globalni ekonomski razvoj večinoma slonel ravno na ženskah. Večji delež podjetnic ne pomeni le boljšega gmotnega položaja zanje in njihove večje neodvisnosti, ampak ima ugodne učinke na celotno gospodarstvo in s tem na vso družbo.

Spodbude za lažji vstop v podjetništvo

Da lahko žensko podjetništvo ustrezno spodbujamo, je treba najprej poznati vzroke za njihovo slabšo zastopanost. Pri Evropski komisiji so zato opredelili specifične izzive, s katerimi se soočajo ženske. Ulla Hudina Kmetič je kot pomemben razlog izpostavila usklajevanje posla in družine: »Dejstvo je, da nekatere ženske od podjetniške poti odvrne zahtevno usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem, česar moških ne skrbi tako zelo.« Drugi razlogi, ki jih ugotavlja Evropska komisija, so še: težji dostop do finančnih virov, težje dostopanje do ključnih informacij in zahtevnejše pridobivanje ustreznih podjetniških znanj.

Evropska komisija se posameznih izzivov loteva z različnimi ukrepi. Zlasti podjetnicam začetnicam so v veliko pomoč tudi spletni portali, ki jim olajšajo dostop do informacij in znanj ter omogočajo medsebojno povezovanje. Na portalu European Gateway for Women Entrepreneurship podjetnice tako lahko najdejo informacije o širitvi poslovanja na evropske trge, o možnostih poslovnih partnerstev, o zakonodaji v posameznih evropskih državah in o možnostih financiranja. Portal je tudi izhodišče za dostop do e-gradiv, izobraževanj in izmenjave znanj in dobrih praks. S platformo EUandMe želijo k pogumnejšemu vstopu na evropski trg spodbujati z izkušnjami podjetnic, tudi slovenskih, ki so uspele s pomočjo ukrepov Evropske komisije, ter priložnostmi, ki jih nudi Evropska unija. Prispeva lahko k odpravljanju še ene večjih ovir, ki jih vidi Codeheadova, in sicer, da podjetnice nimajo dovolj vzornic, h katerim bi se lahko zatekle po navdih in ki bi jim bile dokaz, da je mogoče uspeti.

Dostop do financiranja

Ko govorimo o problemu dostopa do finančnih virov, ne smemo spregledati značajskih razlik med spoloma. Dejstvo je, da so ženske manj naklonjene tveganjem, kar se kaže tudi v njihovih investicijskih odločitvah. Zaradi tega nekako ne zberejo dovolj poguma za odločilen korak v posel, zlasti kadar za to potrebujejo zunanja finančna sredstva.

Za marsikatero podjetnico je izziv tudi iskanje zunanjih finančnih virov za zagon ali razvoj poslovanja. Marta Turk opozarja, da se pri njenem delu z ženskimi podjetnicami pogosto izkaže, da nimajo znanja o tem, kako pripraviti poslovni načrt, kakšen poslovni model je primeren zanje, manjka pa jim tudi znanj o tem, kako pripraviti pitch oziroma kako prepričati vlagatelje ali banko.

Podjetnice, pogumno do banke

Z boljšim poznavanjem, kako se ženske odločajo in iščejo financiranje, bi lahko spodbujali žensko podjetništvo. V tem pogledu bi bil dobrodošel poseben ženski podjetniški sklad po vzoru tujih skladov ženskih poslovnih angelov, za katerega so pobudo dale podjetnice na dogodku 500 podjetnic. Ne le zato, ker bi prek njega ženske ženskam omogočile dodatno finančno spodbudo, ampak predvsem zaradi boljšega razumevanja njihovih posebnosti, izmenjave znanj ter motivacijske in psihološke podpore.

Za zrele podjetnice, ki iščejo financiranje v banki, pa velja predvsem, da potrebujejo več poguma. Bank ne zanima spol, interes bank je enak interesu podjetja, to je, da njihov posel uspe. Tudi zato Lynne Cadenhead podjetnice spodbuja: »Vstanite, punce! Dvignite svoj glas in glasno ter vztrajno sprašujte za finančno podporo. Vztrajnost se vedno splača.«

Dodatni viri:

2019 Report on equality between women and men in the EU

januar, 2020