Zapletaj preprosto

Sodelovanje ljubljanskega in skopskega jazz festivala najbrž sega zunaj domene izrečenega. Prvi stik je bil zagotovo vizualen, ko je očarljiv gospod srednjih let prinašal na Jazz festival v Saalfelden enkratne podobe publikacij, še posebej iz let od 1995 do 1997, ko lahko označimo zlato obdobje Slavimirja Stojanovića, ki je za »skopske dizajne« pobiral nagrade kot za stavo.

Ker poznam ustanovitelja in direktorja skopskega Jazz festivala ter vem, da smo nekaj časa bolj občudovali celostne grafične podobe festivala kot njegov program, ne bo nobene zamere. Nasprotno. Izkušen maček je že takrat presneto dobro vedel, da dobra vizualna podoba festivala ostane v spominu dalj časa in močneje kot glasbeni program ter je kakor na vrvici privezana z letom produkcije, medtem ko program pleše po letnicah in se ga je včasih skoraj nemogoče spomniti, če ni kje zapisan z odebeljenimi črkami.

Podobe so vedno produkt sanj. Oliver Belopeta jih je svojim izbrancem, oblikovalcem, znal posredovati tako, da so o njih sanjali tudi sami in vedno znova presenečali z osuplimi rešitvami, na prvi pogled zelo preprostimi, celo minimalističnimi. V tej preprostosti se ne odkriva vsa zapletenost grajenja razmerja med naročnikom in izvajalcem, ki mora že po uradni dolžnosti odsevati pričakovano ozračje dogodka, kaj šele njegove vsebinske odtenke, ki so skopski Jazz festival navdihovali tako v Braziliji kot v Senegalu. Splet vizionarskih idej kot plod trdno povezanih razmerij vrhunskega gradiva, ki je s ponosom nosilo realizacijo teh idej, postavlja skopski Jazz festival med tovrstne prireditve z najboljšimi plakati na svetu. S ponosom jih predstavljamo v sklopu 58. Jazz festivala Ljubljana.

Bogdan Benigar