Kdaj vlagati v regiji?

Skupna zgodovina, geografska bližina ter poznavanje jezikov in kulture so dejavniki, zaradi katerih je Slovencem regija jugovzhodne Evrope blizu tudi pri sklepanju poslov. Sodelovanje z Zahodnim Balkanom oziroma z državami nekdanje Jugoslavije se v zadnjih letih še krepi, dobri ostajajo tudi obeti za naprej.

Avtor prispevka: Mitja Šegula, finančni analitik, NLB Skladi


Evropska unija je v preteklih petih letih beležila lepo gospodarsko rast, ki je v povprečju merila 2,3 % letno. To je bil močan veter v hrbet državam Balkana, katerih rast je bila v povprečju še nekoliko višja od evropskega povprečja (3,1 % letno). Rast se je v lanskem letu z izbruhom pandemije umirila in tako kot večina sveta je tudi Balkan občutil posledice restriktivnih ukrepov in upad povpraševanja. Pozitivno pa je v lanskem težkem letu Balkan naslovila Evropska komisija, ki je sprejela gospodarski in naložbeni plan za Zahodni Balkan, katerega glavni namen je spodbuditi gospodarski razvoj in okrepiti konvergenco z Evropsko unijo. Ob pričakovani uspešni implementaciji omenjenega plana pričakujemo pozitiven učinek na lokalni razvoj, predvsem z vidika pospešene konvergence zakonodaje in regulative ter posledične rasti neposrednih tujih naložb (FDI). Komisija je poudarila tudi, da je priključitev Zahodnega Balkana v doglednem času strateškega pomena, predvsem zaradi vse večjih geopolitičnih tveganj s strani Kitajske in Rusije.

Kot najpomembnejša partnerica regije – predstavlja namreč skoraj 70 odstotkov celotnega izvoza – ostaja EU ključnega pomena za gospodarstva Zahodnega Balkana. Skupna trgovina med EU in to regijo je namreč v zadnjih 10 letih zrasla za približno 130 odstotkov in je tako v letu 2019 dosegla vrednost 55 milijard evrov. Tako je logično, da bo okrevanje Balkana zaradi posledic pandemije vezano v veliki meri na ponovni zagon in okrevanje nemškega ter francoskega gospodarstva. Nekatere države Balkana so bile v primerjavi z evropskimi močneje prizadete tudi zaradi dejstva, da turizem in z njim povezane storitvene dejavnosti predstavljajo pomemben del BDP-ja v regiji, v Črni gori in na Hrvaškem celo nad 20 odstotkov.

Hrvaška: Začasno povišana negotovost

Po dolgoletni recesiji je hrvaško gospodarstvo med letoma 2015 in 2019 ponovno beležilo pozitivno gospodarsko rast. Najvišja rast gospodarstva je bila zabeležena v letu 2016, merila je 3,5 %, v naslednjih letih se rast gospodarstva postopoma upočasnjevala in je v letu 2019 znašala 2,9 %. V lanskem letu je bilo gospodarstvo na račun visoke odvisnosti od turizma – nepresenetljivo – nadpovprečno prizadeto. Po trenutnih napovedih je hrvaško gospodarstvo v letu 2020 beležilo 9-odstotno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Zahvaljujoč državnim ukrepom se brezposelnost med pandemijo ni konkretneje povečala, vendar bo za nivo brezposelnosti v prihajajočih letih ključno okrevanje turističnega sektorja. Na račun nižje izpostavljenosti proizvodnemu izvozu v EU bo gospodarsko okrevanje zaostajalo do odprtja turizma. Kljub omenjenemu se v letih 2021 in 2022 pričakuje dobrih 5- in slabih 4-odstotno rast BDP zahvaljujoč tudi pozitivni dinamiki domače potrošnje. Visoka zadolženost, ki se približuje 90 odstotkom BDP, ostaja težavna. Na račun potlačene potrošnje in dinamike cepljenja, ki bi lahko imela prekomerno pozitiven vpliv na normalizacijo turističnega sektorja, gre izpostaviti možnost pozitivnega presenečenja glede gospodarske aktivnosti. Kot dodatno zanimivost gre poudariti, da se je Hrvaška v letu 2020 pridružila ERM II, kar pomeni, da lahko po poteku dveh let uvede evro.

Srbija: Pozitivno presenečenje

Srbsko gospodarstvo je bilo pred začetkom pandemije v dobrem stanju, saj je zahvaljujoč uspešno izvedenim strukturnim reformam v preteklih letih z vsakim letom poskrbelo za pozitivno presenečenje z vidika dinamike rasti BDP. Brezposelnost se je v zadnjih petih letih zmanjšala za skoraj 10 odstotnih točk in se tudi v 2020 ni bistveno povečala. Po trenutnih napovednih se je gospodarstvo v lanskem letu skrčilo zgolj za približno 2 %. Javni dolg kot odstotek BDP se je po večletnem krčenju na račun spodbud gospodarstvu v času pandemije povišal za okoli 10 odstotnih točk, vendar ostaja na zmernih nivojih. Zahvaljujoč preteklim reformam ter robustnosti povpraševanja v domačem gospodarstvu, ki je tudi relativno manj izpostavljeno med pandemijo najbolj prizadetim sektorjem, je v trenutnem letu pričakovana občutna pospešitev gospodarske aktivnosti. BDP naj bi posledično v trenutnem in v prihajajočih letih beležil več kot 4-odstotno rast. Pozitivno je tudi dejstvo, da se v državi nadaljujejo visoki prilivi neposrednih tujih naložb (FDI), ki so v letu 2019 dosegli rekordne nivoje.  

Črna gora: Nadaljevanje visokih tujih investicij

Javne finance Črne gore so že pred pandemijo veljale za najbolj neurejene v regiji, v letu 2020 pa so bile pod še večjim pritiskom; javni dolg naj bi po trenutnih napovedih presegel 90 %. A Črna gora je v letih 2018 in 2019, zahvaljujoč visokemu izvozu storitev, še posebej turizma, vseeno pozitivno presenetila z visoko, 5,1- in 4,1-odstotno gospodarsko rastjo. Prav zaradi visoke odvisnosti od turizma pa je bila država v letu 2020 nadpovprečno prizadeta, po trenutnih pričakovanjih naj bi se gospodarstvo v lanskem letu skrčilo za približno 12 %. V letošnjem in prihodnjem letu se pričakuje pospešeno okrevanje gospodarstva, posledično naj bi se do konca 2022 brezposelnost vrnila na predpandemijske nivoje. K okrevanju države bodo pripomogle precejšnje neposredne tuje naložbe (FDI) v telekomunikacije (5G), energijo ter turizem, ki naj bi v letih 2021 in 2022 znašale približno 1,3 milijarde evrov.

Bosna in Hercegovina: Stabilnost gospodarstva

Državo odlikuje presenetljivo stabilna makroekonomska slika. Gospodarska rast je bila v preteklih letih precej stabilna in je znašala nekaj več kot 3 odstotke na letni ravni, v letu 2019 pa se je nekoliko upočasnila, na 2,7 odstotka. Poleg stabilne rasti so dobro urejene javne finance še ena odlika gospodarstva. Za leto 2020 je ocenjeno 5,5-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Za relativno zmeren padec BDP v primerjavi z ostalimi predstavniki regije je zaslužen nekoliko manjši delež turizma v sestavi BDP (10,5 %). Vendar velja poudariti, da je turizem v BiH visoko rastoča in razvijajoča se panoga, za katero se pričakuje, da bo pozitivno pripomogla k okrevanju gospodarske rasti v letošnjem in v prihajajočih letih. V tem obdobju naj bi BDP v državi beležil nekaj manj kot 4 odstotke realne rasti. Brezposelnost se je v letu 2020 pričakovano povečala, in sicer na 19 odstotkov, je pa pomembno omeniti dejstvo, da se je od leta 2016 kazalnik vseeno znižal za dobrih 6 odstotnih točk. Visoka stopnja političnega nesoglasja med različnimi entitetami in pomanjkanje reform negativno vplivata na razvoj poslovnega okolja, vendar državi kljub omenjenim težavam uspeva držati zavidljivo raven gospodarske aktivnosti. Nakazila migrantov še naprej ostajajo pomembna komponenta gospodarstva, kar pozitivno vpliva na nadaljnjo krepitev kupne moči v državi.

Severna Makedonija: Nadaljevanje politične nestabilnosti

V Makedoniji smo bili v preteklih letih priča nadaljevanju politične nestabilnosti. K novemu trenju je pripomogel proces priključevanja v EU, kjer se je po razrešitvi nesoglasij z Grčijo in številnimi koncesijami s strani države, med drugim tudi preimenovanju države, sedaj zataknilo na račun veta Bolgarije. V letu 2019 je gospodarstvo po več letih nižje rasti zabeležilo 3,6-odstotno rast, v lanskem letu pa je na račun vpliva pandemije pričakovan 5,0 % upad gospodarske aktivnosti. Brezposelnost v državi počasi, a vztrajno pada že vrsto let, vendar ostaja na relativno visokih 18 odstotkih. V lanskem letu je bil zabeležen občuten upad nakazil migrantov, ki je imel negativen vpliv na domačo potrošnjo. Zahvaljujoč visoki vezanosti na nemško gospodarstvo – izvoz v državo namreč predstavlja skoraj polovico celotnega izvoza – je za Severno Makedonijo pričakovano relativno hitro okrevanje ob pričakovanem postopnem odprtju nemškega gospodarstva. V letošnjem in prihodnjem letu je pričakovana gospodarska rast v višini okoli 4 odstotkov.

Kosovo: Najhitrejša rast in največji potencial

Kosovo je v preteklih 5 letih beležilo najvišjo in hkrati najbolj konsistentno rast v regiji z dobrimi 4 odstotki letno. To pa vseeno ni bilo dovolj, da bi v državi občutno znižali brezposelnost, ki ostaja na približno 30 odstotkih, pesti pa predvsem ženske in mlade. Za rešitev tega problema in omogočanje nadaljnje rasti bo potrebno primarno nasloviti problem slabe infrastrukture, poslovnega okolja ter izobraževalnega sistema. Z namenom krepitve poslovnega okolja in izboljšanja konkurenčnosti je Svetovna banka financirala 9 trenutno aktivnih projektov, vrednih okoli 170 milijonov evrov. Ti bi lahko bili pomemben faktor okrevanja, ki bi državi po lanskem 6-odstotnem padcu BDP omogočil vnovično podobno visoko 4-odstotno letno rast gospodarstva v prihajajočih letih. Omenjene spremembe bi lahko državi pomagale tudi ponovno privabiti neposredne tuje naložbe (FDI), ki so v letu 2019 upadle za kar 11 %. Kosovo še naprej odlikuje zdrav bančni sistem z dobro kapitaliziranimi bankami in nizkim agregatnim deležem slabih posojil.


Mitja Šegula

"Kljub temu da imajo države regije veliko skupnega, se precej razlikujejo po razvitosti in poslovnem okolju. Vsekakor pa za bolj drzne ponujajo zanimive priložnosti." 

Splošna opomba:

* Podatki o gospodarski rasti za 2015-2019 so bili pridobljeni iz data.worldbank.org, podatki ocene rasti za 2020 in prihodnja leta so bili pridobljeni iz FocusEconomics. Podatki o zadolženosti in brezposelnosti so bili prav tako pridobljeni iz FocusEconomics.

Naš dom je v tej regiji, med vami, z vami

Kot največja bančna skupina s sedežem v JV Evropi dobro poznamo poslovno in družbeno okolje, v katerem živimo in delamo skupaj z vami. Naš dom je tu, med vami, zato lahko bolje razumemo vaše potrebe in vam ponudimo rešitve, prilagojene vašemu poslu. Z vami smo 24 ur na dan, vsak dan. Z naprednimi finančnimi storitvami in strokovnimi nasveti vam pomagamo premagovati lokalne in globalne izzive ter dosegati zastavljene cilje na vseh trgih, kjer poslujete. Tako boste boste pripravljeni na vse, kar sledi. Dobrodošli!

Odkrijte kako vam lahko pomagamo

  

marec, 2021

Za zavarovanje poslovanja lahko uporabite instrumente trgovinskega bančništva (trade finance) ali izvedene finančne instrumente za zavarovanje valutnega ali obrestnega tveganja.

Zavarovanje poslovanja

Vsi, ki poslujete na izbranih trgih jugovzhodne Evrope v okviru bank članic NLB Skupine, lahko precej prihranite pri mednarodnih plačilih.

Mednarodna plačila za samo 5 EUR