Martin Woodtli, oblikovalska razstava

Martin Woodtli (1971) je diplomiral iz vizualnih komunikacij na züriški Univerzi za uporabne vede in umetnost. Izpopolnjeval se je v studiih Davida Carsona in Stefana Sagmeistra v New Yorku, potem pa je leta 1999 v Zürichu odprl svoj oblikovalski studio. S svojstvenimi vizualnimi eksperimenti in pristopi je hitro naredil vtis na mednarodni oblikovalski sceni in prejel več nagrad, med drugim Design Preis Schweiz (2007). Leta 2000 je bil izvoljen v Alliance Graphique Internationale, v kateri je bil takrat najmlajši član. Leta 2002 je izdal knjigo Woodtli (Die Gestalten), za katero je prejel nagrado za najlepšo švicarsko knjigo. Leta 2005 je na natečaju Švicarske nacionalne banke za nove bankovce zasedel drugo mesto in istega leta prejel prvo nagrado za najboljši tiskani plakat na festivalu v Chaumontu. Od leta 2001 poučuje na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Lucernu, poleg tega pa kot predavatelj gostuje v različnih institucijah v Švici in po svetu. Objavlja v številnih mednarodno priznanih revijah o grafičnem oblikovanju, med katerimi so Print, ID, Soda in Kak.

Novi trendi švicarskega oblikovanja so pomembno vplivali na metodo, ki se je začela razvijati v petdesetih letih in je vztrajala do zadnjih desetletij 20. stoletja. Soustvarili so jo oblikovalci, ki so pustili izjemen vtis in jo razvili v eno najučinkovitejših metod na svetu. Nemci zaradi vpliva oblikovalske šole Bauhaus in uničenja, ki ga je za sabo pustila druga svetovna vojna, niso mogli razvijati razmišljanja o oblikovanju. Po drugi strani pa so Švicarji, ki so v vojni ostali nevtralni, lahko nadaljevali z razvojem evropske oblikovalske metode. Politične, družbene, gospodarske in kulturne spremembe so skupaj z napredkom tehnologije in računalništva vzgojile generacijo grafičnih oblikovalcev, ki so presenetljivo hitro posvojili sodobno programsko opremo. Martin Woodtli je eden izmed njih.

Stefan Sagmeister je zapisal, da je Martin Woodtli "morda najboljši predstavnik nove oblikovalske scene v Švici, kjer se zdi, da delo oblikovalskih studiev usmerja veselje do oblikovanja (in ne denarno nadomestilo). Švicarski oblikovalci raje delajo za majhne kulturne projekte, s katerimi so pogosto tudi osebno povezani, kot da padejo v kremplje velikih oglaševalskih konglomeratov. Če se morda na prvi pogled zdi, da je tak način dela popoln prelom s tradicijo slovitega švicarskega mednarodnega stila, so korenine nove generacije še vedno trdno zasidrane v Brockmannovem in Billovem svetu".

Woodtli je tako primoran sprejemati stranke, ki plačujejo z drobižem, a obenem lahko pri delu zanje izživi svojo ustvarjalnost. Med njimi so bile od vsega začetka manjše umetniške skupine, umetniki in lastniki galeriji, katerih naročila so bila omejena na vabila, letake in predvsem plakate. Woodtlijev naročnik je bila tudi skupina mladih umetnikov, ki so se posvečali uprizoritvam in instalacijam. Po dvanajstih letih skupina še vedno z velikim navdušenjem sodeluje z Woodtlijem, ki zanje še vedno oblikuje z veliko gorečnostjo - nenazadnje je svoje zgodnje oblikovalske ambicije uresničeval prav prek njihovih naročil.

Martin Woodtli je na začetku v oblikovalskih rešitvah uporabljal preprosto tipografijo in kopičenje barvnih plasti, ki mu je kasneje dodal tridimenzionalne podobe. Pri oblikovanju tipografije Woodtli ustvarja atmosfere, ki spominjajo na podobe. Dober primer njegovega razmišljanja je plakat z naslovom Oblikovanje in šport, v katerem črka 'S' ilustrira vijuge tekmovalne steze. Woodtlijeve inovativne rešitve puščajo izjemen vtis, a obenem zrcalijo avtorjevo igrivost in smisel za humor. Čeprav se s spoštovanjem navezuje na starejše generacije švicarskega stila (na primer na Brockmanna), obenem meni, da so dela iz tega obdobja brez pravega značaja.

Švicarsko oblikovanje je v zadnjem desetletju 20. stoletja doživelo recesijo in zato postalo dolgočasno za mlade oblikovalce, kot je Woodtli. Njegova reakcija, prekinitev s tradicionalnim švicarskih slogom, je podobna reakciji Davida Carsona in Nevilla Brodyja; v nasprotju s svojo željo namreč še vedno ostaja dedič klasičnega švicarskega sloga. Ali kot pravi Woodtli: "Sam sebe vidim nekje med grafičnim oblikovanjem in obrtništvom."

Woodtli ne deluje zgolj v skladu z zastavljenimi načrti in prepričanji, ampak je zanj pomembno tudi to, kar se trenutno dogaja. Zato je vešč uporabe sodobne programske opreme. Poleg tega pogosto uporablja kopirni stroj kot poskus ločitve oblikovalskega procesa od računalniškega dela, in sicer s tiskanjem na svetleč papir in zlaganjem listov enega vrh drugega.

Nikoli ne sledi vnaprej zasnovanim teoretičnim modelom, ki ponujajo svoje lastne sisteme v okviru razumevanja in analize. V njegovem spominu ima vsako delo svoj nabor načel in obrazložitev je skrita v duhu in obliki dela. Vsako naročilo zahteva svoj lasten material in slovnico, ki se vzpostavi po zadostnem premisleku in se na koncu spremeni v najboljšo možno rešitev.

Majid Abbasi;
Recenzija del Martina Woodtlija, spletna revija Neshan, številka 13, 2007 (odlomek)