#OkvirPomoči: Koronakriza je udarila v glavni prodajni sezoni

Anka Alt se je za samostojno podjetniško odločila pred 26 leti po stečaju podjetja, v katerem je bila zaposlena. Ker so imeli doma dovolj kmetijskih površin, so z družino začeli pridelovati zelenjavo za trg. Mož je bil na začetku zaposlen še drugje, pozneje pa se ji je pridružil tudi on. Če je treba, na pomoč priskočita tudi hčeri, ki sicer ne delata v domačem podjetju.

Usmeritev v vrtnarstvo je prišla spontano, opiše Anka: »Za svoje potrebe smo vzgajali tudi sadike in sčasoma začeli prodajati tudi te. Prodaja sadik se je širila, zato smo postopoma večali zmogljivosti in postavljali dodatne rastlinjake.«

Z večanjem prodaje sadik so začeli opuščati pridelavo zelenjave, saj hkratno delo v obeh dejavnostih ni bilo več mogoče. »Spomladi, ko je ogromno dela z zelenjavo in sva bila oba vpeta v delo na polju, je tudi največ prodaje sadik. Nekdo od naju bi takrat moral biti doma in skrbeti za prodajo, to pa ni šlo. Dali smo na tehtnico in se odločili, da obdržimo vrtnarstvo, klasično kmetijstvo pa opustimo,« doda Ankin mož Tone.

K odločitvi jih je spodbudilo tudi stanje na trgu. »Zelenjavo smo vse težje prodajali. Cena se je nižala, na trgu je bilo vse več poceni zelenjave iz uvoza. V takih okoliščinah je težko konkurirati. Imeli smo sicer redne kupce in se nekaj časa trudili obstati, vendar ko nekaj let delaš z nulo ali celo izgubo, raje odnehaš. Nismo pa hoteli popuščati pri kakovosti,« pojasni Anka.

Posebnost Altovih so eksotične rastline

Danes je Vrtnarstvo Alt klasična vrtnarija s široko ponudbo sadik rož, zelenjave in zelišč. Širili so jo postopoma, glede na potrebe trga pa tudi glede na lastne želje. Ankina strast so zelišča – v ponudbi jih imajo več kot 50 – in posebne vrste rastlin, tudi bolj eksotične. Od nekdaj je rada preizkušala nove stvari, nam zaupa: »Vedno me je zanimalo nekaj več. Odraščala sem na kmetiji in že tam poskusila s kako novo rastlino, ki je še nismo imeli.«

Gojenje posebnih rastlin je Anki tudi največji užitek. Pri Altovih boste tako dobili tudi sadike mehiške kumare, kivana, malabar in jagodne špinače, ličijevega paradižnika, tomatina, pepina in številne druge. Vendar nikoli ne prodajo sadik rastlin, ki jih ne bi sami poznali. »Preden damo novo sadiko v prodajo, jih doma preizkusimo, tako vzgojo kot uporabo v kulinariki. Tako strankam lahko svetujemo pri izbiri rastline,« povesta Altova.

Po svetovanju in posebnih vrstah rastlin Altove kupci tudi najbolj poznajo. Morda se Anke spomnite iz televizije, saj je večkrat gostja jutranjih ali vrtnarskih oddaj, na katerih je večkrat predstavljala gojenje posebnih rastlin, tekmovala pa je tudi v priljubljeni kuharski oddaji.

Vrtnarstvo je izrazito sezonska dejavnost

Vrtnarstvo Altovim daje notranje zadovoljstvo, je pa to zaradi sezon tudi težavna dejavnost. Čeprav delajo skozi vse leto, je glavni del prodaje v spomladanskih mesecih, ko ustvarijo kar 80 odstotkov prihodkov. »Pri nas sta najpomembnejša tista dva meseca, ko prodamo največ. V teh dveh mesecih moramo zaslužiti dovolj, da pokrijemo stroške za nazaj in ustvarimo rezervo za tiste mesece, ko je prodaje manj ali sploh nič,« pojasni Anka.

Letos je bil splet okoliščin tak, da je pomladanska prodajna sezona ravno sovpadala z vrhom epidemije koronavirusa, ko so bili zaščitni ukrepi za zajezitev širjenja virusa najstrožji. »Letošnje leto je bila katastrofa. V normalnih letih začnemo sadike prodajati v drugi polovici marca, ravno takrat, ko je bila razglašena karantena. Pripravili smo se na prodajo, imeli smo sadike, v katere smo v preteklih mesecih vložili svoje delo in denar, prodati pa jih v naši vrtnariji nismo smeli,« se spominja Anka.

Ob razglasitvi epidemije so bile lahko odprte le trgovine z nujnimi življenjskimi dobrinami. »Lahko sem peljal rože v živilsko trgovino in so jih oni prodajali naprej, mi v domači vrtnariji pa jih nismo smeli. Pa čeprav smo lahko organizirali prodajo na prostem, z manj tveganja okužb,« pove Tone, Anka pa ga dopolni: »Tudi če je stranka prišla do nas, ji nismo smeli nič prodati, niti si nismo upali.«

Poskusili so z dostavo, vendar večjega zanimanja v njihovi bližnji okolici, ki je njihov glavni trg, ni bilo. Vsekakor tako niso mogli nadomestiti prodaje v lastni vrtnariji, kjer prodajo daleč največji delež sadik. Ko so vendarle lahko začeli prodajati, je bilo kupcev manj tudi zaradi zaprtih občinskih mej. »Mi smo ravno na meji treh občin, tako da je veliko kupcev tudi iz sosednjih občin. Marsikdo je bil preveč prestrašen, da bi prišel k nam iz druge občine, tudi če bi lahko. Iz Razkrižja, ki nima nobene vrtnarije, bi lahko prišli, pa si niso upali,« pojasnita Altova.

Se je pa zaradi strahu pred širjenjem okužb pokazala prednost brezgotovinskega plačevanja, ki ga v vrtnariji že nekaj let omogočajo kupcem. »Takrat so skoraj vsi želeli plačevati brezstično, da je bilo čim manj dotikanja gotovine. S karticami in tudi z mobilno denarnico NLB Pay so kupci plačevali hitro in enostavno, predvsem pa varno in brez težav,« omeni Anka.

Sadike, pripravljene za prodajo, so morali zavreči

Pri sadikah je težava tudi ta, da je čas za njihovo prodajo izredno kratek. »Ko je sadika zrela za prodajo, imaš teden dni časa, da jo prodaš. Ne moremo jih skladiščiti, zamrzniti, predelati, pojesti. Lahko smo jih samo zavrgli. Večkrat rečem, da smo imeli dvakratni minus. Sadike smo morali dobaviteljem plačati, jih vzgajati, vanje smo vložili svoje delo, potem pa smo jih morali zavreči,« s težkim srcem pove Anka.

Altovi spomladi veliko prodajo tudi ob materinskem dnevu, ko se ženskam podarjajo rože, in ob prvomajskih praznikih, ko imajo ljudje čas in se posvetijo urejanju okolice hiše, vrta, balkonov. Zato ta čas dobro izkoristijo in organizirajo odprte dneve s pestrim programom in zanimivimi gosti.

Pred začetkom sezone jim večkrat pomaga premostitveni kredit

Vse to se je Altovim seveda poznalo tudi finančno. »Spomladanska sezona je bila čista izguba. Če spomladi, ko mi ustvarimo 80 odstotkov letnih prihodkov, pride do izpada, si je težko predstavljati, kakšen velik udarec je to. Takega upada ne moreš nadoknaditi v drugih delih leta. Mi moramo prihodke iz pomladne sezone znati razporediti čez vse leto. Ustvariti moramo dovolj rezerve, da preživimo zimo in imamo še za nakup semen, sadik naslednjo pomlad,« pojasnita Altova.

Za nakup semen in sadik na začetku sezone večkrat uporabijo premostitveni kredit v NLB, s katero sodelujejo že vse od začetka poslovanja. »Vzamemo samo kratkoročni kredit, da lahko plačamo dobaviteljem, in takoj, ko se začne prodaja, kredit odplačamo. Pri nas je tako, da moramo načrtovati nekaj mesecev vnaprej in nabaviti rastline za prodajo. Naša dejavnost je specifična, to v banki razumejo in se vedno dogovorimo za dobre pogoje,« pove Anka.

Manjši kratkoročni kredit za premostitev trenutnih likvidnostnih težav so Altovi imeli tudi letos, niso pa se odločili za odlog plačila, kot pove Tone: »Ko so zapadli obroki, se je vsaj nekaj prodaje začelo in smo se raje odločili, da bomo kredit vračali po prvotnem dogovoru.« Na srečo, doda Anka, niso imeli nobenih večjih kreditov, o novih kreditih, ki bi jim pomagali v težki finančni situaciji, pa niso niti razmišljali: »Nismo si upali.Nobene gotovosti ni bilo, če in koliko bomo letos lahko prodali. Preveč tvegano se mi je zdelo, da bi vzeli kredit.«

Izpad prihodkov so pokrili s prihranki iz preteklega poslovanja, poskusili pa so se tudi dogovoriti z dobavitelji za nove plačilne pogoje, če ni šlo drugače, tudi z zamudnimi obrestmi. »Vedno smo bili redni plačniki. Že več kot 20 let imamo stalne dobavitelje, ki nas poznajo, mi poznamo njih in si medsebojno zaupamo. Zato so nam lažje odobrili nove roke plačil, ki smo se jih potem držali. Pomembno nam je, da dobavitelje obdržimo, saj so se pokazali za zaupanja vredne in vemo, da pri njih dobimo kakovostne sadike. V naši vrtnariji gledamo na kakovost, če jo hočemo ponuditi kupcem, mora biti tudi vhodna rastlina dobra. Pri novih dobaviteljih pa ne moreš vedeti, če bodo zagotavljali kakovost, ki jo pričakujemo,« pojasni Anka.

Altovi so znani po kakovosti in svetovanju

Kakovost je Altovim zelo pomembna, saj, kot pove Anka, morajo vzpostaviti zaupanje s kupci: »Le tako se kupci vračajo, to pa je pri nas na podeželju zelo pomembno. Želimo, da so stranke zadovoljne, zato si zelo prizadevamo za kakovost,« pove Anka in doda, da so poleg po kakovosti znani tudi po svetovanju. »Vsaka rastlina ni za vsakogar. Če kupcu ne bo uspevala, bo lahko krivdo zvalil na sadiko, na nas, pa čeprav je odvisno od številnih drugih dejavnikov, od vremenskih razmer, lege, občutljivosti rastline … Zato se s kupcem pogovorim, ga vprašam po izkušnjah, okusu, kje bo rastlina rastla in podobno. Imamo na primer 30 različnih vrst paradižnika. Glede na okus in pogoje lahko kupcu svetujem vrsto in kako naj skrbijo zanj.«

Pa lahko z vrtnarjenjem poskusijo tudi začetniki brez izkušenj? »Seveda. Če bi prišli k nam, bi vas peljala po rastlinjaku, da bi lažje ugotovili, kaj vam je všeč. Svetovala bi vam, da na začetku poskusite z najbolj odpornimi vrstami in naslednje leto, ko bi videli, kako vam kaj raste, ko bi dobili izkušnje, bi morda poskusili s čim zahtevnejšim. Strankam tudi iskreno povem, da vsako leto ne uspe vse. Eno leto imaš lep fižol, drugo leto paradižnik. V vrtnarstvu je dinamika, je pa zato biti vrtnar še bolj zanimivo,« odgovori Anka.

Veseli jo, da se je letos za vrtnarjenje zanimalo več mladih. »Med karanteno smo imeli več začetnikov, ki so imeli željo gojiti zelenjavo, Morda smo jih privabili na Facebooku, s katerim je pomagala hči. Ugotovili smo, da naše stranke, ki so starejše, ne uporabljajo Facebooka, so pa prišle nove. Veliko se je govorilo tudi o pomenu samooskrbe in so ljudje poskusili. To je dobro.«

Ugotovili so, da je med začetniki veliko interesa za visoke grede in za balkonsko zelenjavo, ki se jo da po Ankinih besedah lepo gojiti, le prave vrste moraš izbrati. Je pa začetnikom veliko pomagal nasvet izkušenih vrtnarjev. »Imeli smo kupce, ki so imeli željo začeti, niso pa vedeli, kaj zasaditi. Ali pa so želeli na majhni površini visoke grede imeti cel vrt. Svetovala sem jim, da je bolje, da se omejijo, da morajo upoštevati tudi sosede, prst,« pove Anka in doda, da je šlo za svetovanje veliko časa, vendar v tem uživa, saj bo zato razočaranj manj. Če bodo imeli začetniki dobre izkušnje, bodo zelo verjetno pri vrtnarjenju vztrajali še naprej.

Mikroorganizmi in alge namesto fitofarmacevtskih sredstev

Stranke, pa tudi širšo javnost, želi Anka navdušiti tudi za okolju prijazno vrtnarjenje. »Zelo pomembno mi je, da ne obremenjujemo narave, zato opuščamo fitofarmacevtska sredstva. Poskušamo z naravnimi sredstvi, zlasti z mikroorganizmi in algami. Alge rastline okrepijo, postanejo odpornejše in manj dovzetne za bolezni. Delali smo poskuse, eno rastlino smo gojili klasično, drugo z algami in so bili vidni rezultati. Letos, ko so bila velika nihanja temperature, je bila res opazna razlika,« pojasni Anka in doda, da skuša delovati predvsem z lastnim zgledom, pa tudi izobraževanjem. »Tudi zato se rada pojavljam v televizijskih oddajah, da pokažem okolju prijazne prakse in ozaveščam ljudi.«

Kakovost, svetovanje in skrb za okolju prijazne prakse prispevajo k temu, da se stranke v Vrtnarijo Alt vračajo. Upajo, da bo tudi letos tako, čeprav je negotovost velika. »Imamo še september in oktober, s prvim novembrom pa se pri nas prodaja zaključi. Jesenska sezona je pri nas že v normalnih okoliščinah negotova, prodaja je zelo odvisna od vremena. Če je slabo vreme, kupcev ni in tudi naslednji dan ne bodo prišli. Letos, ko je strah pred koronavirusom, pa sploh ne vemo. Poskušamo se opreti na tridesetletne izkušnje, analizirati, se pripraviti in upamo, da bomo uspeli. Če ne bo šlo drugače, bomo morali najeti kredit ali si pomagati kako drugače. Letos nismo ustvarili dovolj rezerv, da bi bili brez skrbi. Poskušamo nadaljevati z optimizmom.«