Druga sezona pobude Gledališki tolmač odprta v velikem slogu – z uspešnico gledaliških odrov, muzikalom Addamsovi

22. november 2019

Pobuda Gledališki tolmač, ki jo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ob podpori NLB in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je zakorakala v drugo sezono. V sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči bodo do konca leta gluhi gledalci s pomočjo tolmača lahko spremljali izbrane predstave za otroke in odrasle. Vrata v novo sezono so ustvarjalci pobude odprli v MGL – Mestnem gledališču Ljubljanskem, kjer so si gluhi ogledali gledališko poslastico, muzikal Addamsovi.

Premalo se zavedamo, da se gluhi pogosto srečujejo z oteženim dostopom do storitev, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju, pa tudi pri dostopu do kulturnih in drugih vsebin. Pomemben korak k boljšemu vključevanju gluhih in naglušnih v svet slišečih so v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana ob naši podpori naredili letos spomladi s pobudo Gledališki tolmač. V prvem sklopu pobude si je štiri predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik ogledalo več kot 80 gluhih, med njimi tudi otroci. Iskreni in navdušeni odzivi udeležencev predstav so nas močno razveselili, zato pobudo še naprej ponosno podpiramo in načrtujemo dodatne aktivnosti.

»Tišine si v današnjem vrvežu pogosto zaželimo. Spet drugič jo morda načrtno izberemo – pove lahko namreč več, kot najbolj skrbno izbrane besede. A za marsikoga ni prostovoljna izbira. Ne pomeni le težjega sporazumevanja, ampak tudi to, da nikoli ni slišal glasbe ali grmenja, prebral pesmi ali pravljice. S pobudo Gledališki tolmač pa lahko vsaj gledališke igre doživi v razumljivem znakovnem jeziku, zato smo ta hvalevreden in odgovoren projekt v NLB podprli z velikim ponosom,« pojasnjuje Andrej Krajner, direktor NLB Komuniciranja. 

Pred nekaj meseci smo tako naredili korak naprej v smeri večje vključenosti gluhih in naglušnih v svet slišečih in jim kot edina banka v Sloveniji omogočili lažje opravljanje osnovnih bančnih opravil preko video klica. Vsako sredo med 17. in 19. uro je namreč v Kontaktnem centru, na video klicu, prisoten tolmač slovenskega znakovnega jezika. Naklonjeni odzivi uporabnikov na novo storitev so v nadaljevanju botrovali še k odločitvi o organizaciji delavnice finančnega opismenjevanja s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik (spodaj video), na kateri so gluhi in naglušni prejeli dragocene nasvete za spoprijemanje z vsakodnevnimi, pa tudi z nepričakovanimi finančnimi izzivi. Na našo pobudo pa bo marketinško-komunikacijska konferenca Sempl prvič dostopna tudi gluhim in naglušnim, saj bo vseh 20 predavanj na glavnem odru tolmačenih v znakovni jezik.

  

  

Addamsovi otvorili drugo sezono pobude Gledališki tolmač

»Gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, kar je dokazala že spomladanska izvedba pobude Gledališki tolmač, ko so gluhi predstave zapuščali z vidno ganjenimi obrazi. Veselimo se, da bomo skupaj z NLB in slovenskimi gledališči gluhim ponovno omogočili doživetje edinstvenega gledališkega sveta,« je ob začetku druge gledališke sezone dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.

Priprave na tolmačenje so tudi tokrat potekale pod strokovnim vodstvom gluhe režiserke Lade Orešnik, ki je Natalijo in Matjaža več kot odlično pripravila na izziv. »Pripravljala sva se tako, da smo bili najprej vsak zase, da si si zapomnil vse karakterje, torej vse ženske in moške like, potem pa smo se dobili kar nekajkrat skupaj, da smo v bistvu skupaj povadili,« je razložila Natalija Spark.

»Kakšna predstava, kakšno doživetje! Vesel sem, da sta predstavo tolmačila dva tolmača v slovenski znakovni jezik, zaradi česar smo se še lažje vživeli v različne like in spremljali akcijo na odru,« je navdušeno pripovedoval gluhi udeleženec predstave Addamsovi v Mestnem gledališču Ljubljanskem, ki je kot prva otvorila drugo sezono pobude Gledališki tolmač.

Svoje navdušenje nad izkušnjo je po koncu predstave izrazil tudi tolmač Matjaž Juhart. »Moji občutki so fenomenalni. Vmes sva namreč zagledala roke gluhih, kako so ploskali. In ko se dvignejo vse roke v dvorani, veš, da si jim zgodbo iz odra prenesel v njihov jezik, znakovni jezik ... in občutek je bil, vsaj zame, enkraten.«

Poleg MGL Mestnega gledališča ljubljanskega so se omenjeni pobudi pridružila še tri slovenska gledališča – Lutkovno gledališče Ljubljana, SNG Drama Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče. Pobudi so se pridružili štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika, Karin Brumen, Nataša Kordiš, Natalija Spark in Matjaž Juhart, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Namen pobude Gledališki tolmač ni le približati slovenskih gledališč gluhim, ampak tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih, njegove edinstvene značilnosti pa je potrebno upoštevati tudi pri pripravi predstav. Pripravo in delo s tolmači je prevzela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Orešnik, Čehinja, zaljubljena v gledališče. Kot pravi sama, je ustvarjati za gluhe in naglušne lahko zahtevna, vendar hkrati neopisljivo hvaležna naloga. Tolmači v vsako predstavo vložijo ogromno znanja in truda, obrazi gluhih gledalcev pa ga poplačajo.

NLB Komuniciranje