Kranjska hranilnica dobila spominsko obeležje pred slovenskim parlamentom

Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče Kranjski hranilnici je zbrane uvodoma nagovorila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar in poudarila, da zgodovinska stavba Kranjske hranilnice, ki tvori severno krilo slovenskega parlamenta, danes v sodelovanju pomembno združuje slovenske bančnike, poslance, pa tudi zaposlene v Državnem zboru.

Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da dogodek sodi v sklop številnih, s katerimi se spominjamo nastanka naše države. Poudarila je pomen zaupanja in integritete, na podlagi katerih je delovala prva bančna ustanova na Slovenskem, ki je v svoji spoštljivo dolgi tradiciji močno zaznamovala slovenski gospodarski, politični in kulturni prostor. »Če se poglobimo v zgodovino ter odstremo zastore pozabe, lahko bolje razumemo današnji svet in opozorila, da je Kranjska hranilnica rezultat posameznikov, ki so imeli dovolj poguma, da so začeli in vztrajali - imeli so vrednote in vrline, ki so za zgled in zanje si je vredno prizadevati tudi danes.«. 

Ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in brez finančne hrbtenice

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v svojem nagovoru izpostavil, »da ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in brez finančne hrbtenice. NLB je in je bila nosilka bančne tradicije in kot taka vedno velik mecen ter podpornik razvoja slovenske kulture.« Spomnil je, da je lani pod okriljem NLB nastal Muzej slovenskega bančništva - Bankarium, ki na zanimiv in inovativen način predstavlja bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes. Napovedal je tudi, da namerava NLB naslednje leto začeti z odkupovanjem umetniških del in nadaljevali tradicijo mecenstva, jo širiti v regijski prostor JV Evope in pripeljati v novo dobo. »V ta namen bomo v eni najlepših secesijskih zgradb v Ljubljani - Mestni hranilnici ljubljanski, ki ji je bila Kranjska hranilnica kasneje pripojena, v  drugem in tretjem nadstropju uredili galerijo, v kateri  bomo razstavili največjo zaokroženo zbirko sodobne likovne umetnosti v zasebni lasti, ki je v lasti NLB.« 

NLB zgled korporativnega zbirateljstva v Sloveniji 

Pomen Kranjske hranilnice za kulturo je izpostavila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je spomnila, da je ta denarna ustanova v obdobju med obema vojnama nudila nepovratne kredite mnogim slovenskim umetnikom in kulturnikom, da so lahko študirali. »Brez sodelovanja bančništva in kulture ne moremo iti naprej,« je dejala in poudarila pomembnost zgodovinskega korporativnega zbirateljstva. »NLB to vlogo ohranja tudi danes in želim si, da bi več podjetij v Sloveniji sledilo njenemu zgledu. Pomembno je, da banke ohranjajo vlogo javnih notranjih prostorov, ki jih bogatijo z umetniškimi deli in s tem odpirajo umetnost in kulturo širši javnosti.«

Kranjska hranilnica je prehitevala svoj čas in razmišljala o svetu bistveno širše

Zgodovinar Žarko Lazarević je poudaril, da je bila Kranjska hranilnica ustanova, ki je prehitevala čas. »Prehitevala je potrebe in način takratnega razmišljanja. Bila je plod ambicioznih posameznikov, ki so potovali, brali, se bili pripravljeni učiti, imeli posluh za potrebe družbe in razmišljali o svetu bistveno širše kot prevladujoča večina prebivalstva. Hranilnica je prehitevala zrelost okolja, v katerem je delovala. Zato je bila dolga desetletja tudi osamljena. Kranjska hranilnica je bila desetletja edina, ki je nudila organizirano ponudbo posojil podjetjem in posameznikom v osrednji Sloveniji ter učila slovensko prebivalstvo pomena varčevanja. Hranilnica je kot institucija finančnega posredništva prihranke pretvarjala v investicije, ki so imele širši družbeni pomen. »Stavba Kranjske hranilnice, ki je del parlamentarnega poslopja,  predstavlja tudi pot hranilnice od skromne ustanove, ki je začela v eni sami sobi, z eno mizo in z enim stolom ter enim zvezkom na Mestnem trgu, vse do resne in pomembne ustanove, ki je z umestitvijo in arhitekturo stavbe zaznamovala ljubljanski prostor.«