NLB Skupina na podlagi rasti v tretjem četrtletju izboljšala napoved za leto 2021

Nadzorni svet je na današnji redni seji obravnaval poslovanje NLB Skupine v prvih devetih mesecih leta, k rezultatu katere je znova prispevalo dobro poslovanje vseh bank članic, in se seznanil z Medletnim poročilom, ki je na voljo na tej povezavi.    

• Strošek tveganja v letu 2021 bo po pričakovanjih boljši od napovedi in naj bi znašal okrog -20 b.t., kar bo izboljšalo donos na kapital na več kot 10 %. Pričakujemo, da bo strošek tveganja ostal zmeren tudi v letih 2022 in 2023, zato smo napoved stroška tveganja za leto 2023 znižali – gibal naj bi se med 30 in 50 b.t. (prej med 40 in 60 b.t.).
• Čisti obrestni prihodki so v tretjem četrtletju znašali 103,7 milijona evrov (3-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem), zlasti zaradi močne rasti kreditov, medtem ko marže ostajajo pod pritiskom. Čisti obrestni prihodki so se v prvih devetih mesecih leta povečali za 35 % (77,8 milijona evrov) zaradi prispevka skupine Komercijalna banka (v nadaljevanju KB skupina) v višini 74,4 milijona evrov, in so znašali 302,3 milijona evrov. Marže ostajajo pod pritiskom zaradi obilne likvidnosti finančnega sektorja na svetovni ravni, pri čemer je neto obrestna marža NLB Skupine znašala 2,07 %, marža operativnega poslovanja pa 3,30 %.
• Čisti neobrestni prihodki so v prvih devetih mesecih leta dosegli 197,5 milijona evrov. Skupina še naprej namenja veliko pozornosti ustvarjanju prihodkov iz te pomembne kategorije. Osrednji poslovni fokus, prihodki iz čistih opravnin, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 38 % (14 % brez prispevka KB skupine) zaradi rasti v vseh bankah, predvsem pa na nivoju NLB d.d. zaradi prilagajanja cenovne politike paketov, uvedbe nadomestil za visoka stanja, višjih čistih provizij od upravljanja premoženja in bančnega zavarovalništva ter provizij za organizacijo sindiciranih posojil.  
• Stroški so v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostali na enaki ravni, saj omejevanje stroškov ostaja ena naših osrednjih nalog. Skupina je nadaljevala z optimizacijo števila poslovalnic, zlasti med bankami KB skupine, kjer je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zaprla 11 poslovalnic, skupaj v letu 2021 pa 14. Pričakujemo, da bomo do konca leta 2021 realizirali približno polovico znova ocenjenih stroškov integracije v višini 19,7 milijona evrov. Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 59,4 %, kar je 3,0 o.t. več kot v enakem obdobju lani.   
• V prvih devetih mesecih je prišlo do sproščanja neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja v višini 34,1 milijona evrov, predvsem zaradi poplačil ali prodaje več izpostavljenosti (vključno z že odpisanimi terjatvami), kot tudi spremenjenih parametrov za določanje skupinskih oslabitev ter rezervacij v zvezi z ugodnejšimi makroekonomskimi napovedmi, ki so privedle do stroška tveganja v prvih devetih mesecih v višini - 50 b.t.. Posojila s poteklim moratorijem ne kažejo bistvenih znakov poslabšanja, kar nakazujejo stabilni podatki o dnevih zamude pri poplačilu. Delež slabih posojil se je še dodatno znižal na 2,6 % (delež slabih kreditov po definiciji EBA znaša 3,7 %), zmerno okolje tveganj pa naj bi se predvidoma ohranilo do konca leta.
• Kreditna aktivnost je v prvih devetih mesecih leta 2021 beležila zdravo, občutno rast v vseh bančnih članicah Skupine. Rast posojil prebivalstvu je bila v celotni Skupini zelo močna, z 11 %  povečanjem v strateških tujih bankah (brez KB skupine), medtem ko je bila rast KB skupine, kljub integracijskim aktivnostim, v primerjavi z začetkom leta 6-odstotna. Slovenija je na podlagi zelo velikega povpraševanja po stanovanjskih posojilih poslovala izjemno dobro z 8-odstotno rastjo od začetka leta (197,9 mio EUR). Rast posojil podjetjem na ravni Skupine je od začetka leta zabeležila zdravo 3-odstotno rast.
• Priliv depozitov na segmentu prebivalstva se je umiril, kar nakazuje povratek v normalno stanje, torej na povečanje porabe trajnih potrošnih dobrin.
• Močan kapitalski položaj s količnikoma CET1 14,75 % in TCR 17,16 % je trdna osnova za nadaljnjo rast, tako organsko kot s prevzemi, če bi se pojavile priložnosti, hkrati pa še vedno ohranja velik dividendni potencial glede na dobre obete glede dobička.

Več informacij o poslovanju NLB Skupine v tretjem četrtletju leta 2021 je na voljo v Medletnem poročilu. Jutri, v petek, 12. novembra, ob 11:00 CET/10:00 GMT pa vso zainteresirano javnost vljudno vabimo k spremljanju predstavitve poslovnih rezultatov, ki jih bodo predstavili člani uprave. Predstavitev bo na voljo na tej povezavi. Člani uprave bodo med predstavitvijo poslovnih rezultatov, kot običajno, v živo sprejemali in odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Če pa že veste, kaj jih želite vprašati, lahko svoja vprašanja posredujete že zdaj. Ob prijavi na dogodek jih boste lahko poslali prek spletne aplikacije, lahko pa jih pošljete tudi na elektronski naslov IR@nlb.si.

Zavezani svojim deležnikom in domači regiji

Člani Nadzornega sveta so se na današnji seji seznanili tudi s poročili strokovnih služb banke ter potrdili predloge, za katere je potrebno soglasje Nadzornega sveta. Izrazili so zadovoljstvo nad doseženimi rezultati NLB Skupine in pri tem poudarili, da okrepljeni kapitalski in likvidnostni položaj zagotavljata, da bodo pričakovanja deležnikov NLB izpolnjena.

»Zelo smo veseli, da rezultati Skupine skupaj s prenehanjem veljavnosti sklepa Banke Slovenije, ki je omejeval izplačilo dividend, NLB omogočajo, da je predlagala dodatno delitev bilančnega dobička za leto 2020. Skupščina delničarjev, ki bo odločala o predlogu, da se delničarjem 24. decembra 2021 izplača 67,4 milijona evrov bilančnega dobička, bo 16. decembra. Če bo predlog deležen zadostne podpore, bo NLB v letošnjem letu izplačala skupno 92,2 milijona evrov dividende in s tem potrdila uspešno izvajanje poslovne strategije banke, vključno z visokimi dividendami za delničarje,« je poudaril predsednik Nadzornega sveta Primož Karpe.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pa je dodal, da izpolnjevanje pričakovanj naših deležnikov ni edina prednost uspešnega poslovanja NLB Skupine. Kot je pojasnil, nam to namreč omogoča tudi iskanje novih priložnosti za rast.

»Še naprej bomo uspešno rasli in svoj tržni delež povečevali organsko, vendar pa pozorno spremljamo razvoj dogajanja v naši domači regiji, Jugovzhodni Evropi, ter se ne bomo izognili analiziranju in obravnavi morebitnih priložnosti za ustvarjanje dodane vrednosti tudi s prevzemi in združitvami. NLB je sposobna kupiti drugo banko in/ali portfelj na katerem koli trgu, kjer poslujemo, pa tudi na drugih trgih v regiji, in tako postati pravi regijski prvak,« je poudaril.

Odnosi z vlagatelji