Ana in Primož za svoj cilj nimata prav veliko prihrankov, zato sta se odločila za manjši osebni kredit. Čeprav sta nekaj izbranih bank nagovorila z enakim povpraševanjem, so se prejete ponudbe med seboj precej razlikovale. "Počutim se kot slon v trgovini s porcelanom," se je Ana potožila možu. "Poglej, kako različne so ponudbe. Kako naj jih sploh primerjava?"

Glavni parametri pri povpraševanju za kredit

Znesek kredita. Med seboj lahko primerjamo le kredite z enakim zneskom in ročnostjo. Višina kredita naj bo vedno takšna, da mesečni obrok tudi ob nepričakovanih drugih stroških ne bo preveč obremenil družinskega proračuna. Priporočena stopnja srednjeročne zadolženosti (1-5 let) naj bi bila 10 odstotkov osebnega priliva, dolgoročne zadolženosti (5-30 let) 30 odstotkov.

Vrsta kredita. Banke imamo v svoji ponudbi različne vrste kreditov, ki se v osnovi delijo na stanovanjske in potrošniške (osebni, študentski, premostitveni krediti, hitri krediti ...).

Ročnost. Glede na ročnost so krediti lahko kratkoročni, srednjeročni (1-5 let) ali dolgoročni (5 let in več). Obdobje odplačevanja kredita naj se karseda ujema z obdobjem, v katerem bomo predmet oz. storitev uporabljali. Kredita za avto naj ne bi plačevali dlje kot 5 let, kredit za počitnice pa naj bi bil, če se le da, odplačan pred naslednjim dopustom.

• Stanovanjski kredit je namenjen nakupu, gradnji ali obnovi nepremičnin. Običajno je njegova ročnost od 5 let pa tudi tja do 30 let.
• Osebni kredit je namenjen vsem, ki želijo na hiter in enostaven način priti do ugodnega kredita. Ročnost je dokaj fleksibilna in se največkrat začne pri 3 mesecih.
• Študentski kredit je kratkoročen kredit za nakup knjig, plačilo šolnine, najemnine, tečajev ali potovanja. Največkrat se odobri za obdobje do 1 leta.

Efektivna obrestna mera za jasno sliko

"Poiščiva najprej efektivno obrestno mero, ta šteje," je predlagal Primož in ji razložil, da jima bo efektivna obrestna mera (EOM) pomagala oblikovati tudi bolj jasno sliko o skupnem znesku, ki ga bosta na koncu morala plačati za svoj kredit. EOM namreč poleg deklarirane obrestne mere upošteva vse neposredne stroške, ki jih bomo imeli z najemom kredita, kot so stroški odobritve, administrativni stroški, stroški vodenja kredita in računa, zavarovanje in stroški odplačevanja kredita. Manjši ko je znesek in krajši ko je čas odplačila kredita, višja je EOM. "Kaj pa, če bi vzela več kredita in podaljšala obdobje odplačevanja?" se je spraševal Primož. Ana ni bila navdušena, saj sta se ji zdela izbrani znesek in doba odplačevanja najprimernejša zanju.

Nestanoviten EURIBOR ključen pri določanju višine kredita

Ana in Primož sta tehtala med nespremenljivo in  spremenljivo obrestno mero (to je obrestna mera, ki je sestavljena iz EURIBORja in fiksnega pribitka). Pri spremenljivi obrestni meri morata vedeti, da banke uporabljamo različen EURIBOR, po navadi 3- ali 6-mesečni. Pri 3-mesečnem EURIBOR-ju bo skupna obrestna mera najverjetneje nižja, vendar bosta izpostavljena večjemu tveganju spremembe obrestne mere, saj se bo spreminjala vsake 3 mesece, pri 6-mesečnem EURIBORJU pa vsakih 6 mesecev.

Odločila sta se za kredit s spremenljivo obrestno mero. Zavedata se, da bo v obdobju odplačevanja njunega kredita verjetno prišlo do večjih sprememb EURIBOR-a (ker je trenutno vrednost EURIBOR-a zelo nizka), s tem pa tudi do izrazitega povečanja mesečne obveznosti. Vendar je pri njiju pretehtalo, da je bila ob sklenitvi spremenljiva obrestna mera znatno nižja od nespremenljive. "Kredita ne bova dolgo odplačevala. Tudi če se bo najina mesečna obveznost v tem času občutneje povečala, ne bo hujšega."

Tudi sicer je smiselno, da se ne glede na to, za kakšen namen bomo kredit vzeli, zadeve lotimo po korakih. Prvi korak je, da še preden pošljemo povpraševanje izbranim bankam, določimo njegove ključne parametre.

Kaj primerjati iz prejetih ponudb?

Za lažjo primerjavo v ponudbah bank poleg višine začetnega mesečnega obroka našega kredita ter postavk EOM in EURIBOR poiščimo tudi skupne stroške in skupni znesek kredita, ki ga bomo kot kreditojemalci morali odplačati banki, tj. vsoto zneska kredita in skupnih stroškov kredita. Sicer so v ponudbah navedene še nekatere druge postavke, na primer datum prve in zadnje anuitete, način zavarovanja, strošek odobritve pa interkalarne obresti, ki jih stranka plača v mesecu črpanja kredita, ko se odplačevanje še ni začelo. Pred izbiro ponudnika kredita je smotrno preveriti tudi morebitne posebne ugodnosti, ki jih banke ponujajo obstoječim ali potencialnim komitentom (akcijske ponudbe, dodatni popusti za komitente, posebni paketi ipd.).

Preglednica olajša primerljivost

Ana je opazila, da je v eni izmed ponudb skupni znesek kredita manjši, kot sta želela, očitno je banka razliko vključila v stroške. "Veš kaj, težko je takole primerjati ponudbe. Kaj pa, če bi si sestavila preprosto preglednico s ključnimi postavkami?" je predlagala. Takšna preglednica je zelo priročna za primerjavo ponudb in nam bo dobro služila pri končni odločitvi za kreditodajalca.

Primer preglednice

* Če smo se odločili za kredit s spremenljivo obrestno mero, se bo višina našega začetnega mesečnega obroka v obdobju odplačevanja spreminjala, tj. prilagajala gibanju referenčne obrestne mere EURIBOR.
** Skupni stroški kredita so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami pristojbin, stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita.
*** V EOM niso zajeti stroški, ki kreditojemalcu nastanejo pri nakupu blaga ali storitev ali za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira, ter notarski stroški in stroški zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe.

"Ideja, da si sestaviva preglednico, je bila odlična," je ugotavljal Primož. "Zdaj sva pripravljena na obisk v banki. Morda pa se nama bo uspelo dogovoriti še za ugodnejše pogoje."  

Največ kršitev zagrešijo nebančni ponudniki

Priporočljivo je, da se odločite za bančni kredit, saj je ta zagotovo najbolj zanesljiv in reguliran, pa čeprav se vam zdi kakšna od ponudb iz nebančnega sektorja morda mamljivejša. Žal pogosto le na prvi pogled. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) namreč podjetja, ki sodijo v t. i. nebančni sektor, zagrešijo največ kršitev zakona in oškodovanj potrošnikov v obliki oderuških kreditov ali poslovanja brez dovoljenja. Pritožb je letno sicer le od 15 do 20, vendar pa v ZPS ocenjujejo, da je primerov oškodovanja potrošnikov v resnici veliko več, na kar kaže tudi čedalje večja ponudba nebančnih potrošniških kreditov. 

maj, 2014