Razstava Slovensko slikarstvo po letu 1945
iz Umetniške zbirke NLB v Bruslju
Razstavišče Mestne hiše v Bruslju (I'Hôtel de Ville de Bruxelles, Grand-Place)
27. februar do 18. maj 2008
Razstava v Bruslju
NLB se je z veseljem odzvala pobudi slovenskega veleposlaništva v Bruslju, da zbirko ob priložnosti slovenskega presedovanja Evropski uniji, v sodelovanju z organizacijama "Service Culture de la Ville de Bruxelles" in "Asbl Bruxelles- Musées- Expositions", predstavi v razstavišču bruseljske mestne hiše (I'Hôtel de Ville de Bruxelles, Grand-Place).
Kurator zbirke prof. dr. Stane Bernik je ob tej priložnosti izbral 47 likovnih del. Kot naslov razstave "Moderno slovensko slikarstvo po letu 1945" pove, gre za dela vidnejših slovenskih umetnikov po letu 1945 pa vse do danes: Janez Bernik, Viktor Bernik, Bogdan Borčić, Sandi Červek, Kostja Gatnik, Gustav Gnamuš, Bojan Gorenec, Herman Gvardjančič, Drago Hrvacki, Zdenko Huzjan, skupina Irwin, Andrej Jemec, Boris Jesih, Zmago Jeraj, Jurij Kalan, Bogoslav Kalaš, Sergej Kapus, Žiga Kariž (Janez Janša), Aleksij Kobal, Silvester Komel, Rudolf Kotnik, Tone Kralj, Metka Krašovec, Stane Kregar, Lojze Logar, Živko Marušič, Kiar Meško (Bogdan Meško), France Mihelič, Zoran Mušič, Štefan Planinc, Silvester Plotajs - Sicoe, Ivo Prančič, Marij Pregelj, Arjan Pregl, Tobias Putrih, Oto Rimele, Gabrijel Stupica, Natalija Šeruga, Miha Štrukelj, Tugo Sušnik, Marko Šuštaršič, Sašo Vrabič in Zdenka Žido.
Razstava v evropski prestolnici je druga predstavitev zbirke izven slovenskih meja.
Zasnova razstave Moderno slovensko slikarstvo po letu 1945 iz Umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke
Slovenska moderna likovna umetnost ima svojo prepoznavno pot, ki ni neodvisna od evropske, je njen organski del, z izraznimi specifikami, ki so rasle iz tradicije in sprotnega kritičnega dialoga z relevantnimi pulsirajočimi umetnostnimi gibanji in naprednimi nazori, ki so jo izoblikovali. Slovenija leži na zgodovinskem stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta, na njenih robovih so se te kulture stikale in v jedru prepletale. To zgovorno kaže njena izpovedno mnogovrstna moderna likovna umetnost, posebej tudi slikarstvo, ki ga predstavljamo v pomenljivem izboru iz Umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke (ust. 1999). Značilna je tudi po letu 1945, še zlasti v slikarstvu. ki ga ob nekaj zgodovinskih uvodnih platnih, razgrinjamo na pričujoči razstavi, nakazanega v njegovi izrazno polisemični kompleksnosti in avtohtoni pričevalnosti, kar se je prepoznavno uresničilo kot modernistična konceptualna hrbtenica njegovega živega in odzivnega telesa, kljub agresivnim ideologijam, ki so nanjo vplivale in navkljub trendovskim pritiskom iz sveta, ki so se z različno intenziteto vanj vraščali. Ohranila se je stvarnost duhovne včlenjenosti človeka in hkrati umetnikove angažiranosti, ki je pri tem izbiral tako figurativno kot abstraktno govorico in novodobne vizualne paradigme, ki so se še v postmodernizmu in dekonstruktivizmu kazale kot nove umetniške prakse in nove vizualne medijske tehnologije.
S približno petdesetimi izbranimi umetninami, kolikor jih je mogoče postaviti v razstavišču Hôtel de Ville Bruxelles, zapisanega kajpak ni mogoče scela izraziti, vsekakor pa je pomenljivo artikulirana večina razvojno pomembnih slikarskih tem in njihovih ustvarjalcev.
Stane Bernik