Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Leto 2016 uspešno za slovenske družbe za upravljanje

24. januar 2017

Po besedah predsednika uprave družbe NLB Skladi Kruna Abramoviča so slovenski vzajemni skladi v letu 2016 beležili neto prilive v višini dobrih 13 milijonov evrov. K temu je največji delež prispevala prav družba NLB Skladi z 59,72 milijoni evrov neto prilivov, posledica česar je tudi visoka rast tržnega deleža.


Najbolj prodajan vzajemni sklad že vrsto let zapored ostaja NLB Skladi – Globalni uravnoteženi. V EU so se lani po besedah Abramoviča vzajemni skladi spet prodajali zelo dobro, saj so skupni neto prilivi znašali zelo visokih 365 milijard evrov in so bili, z izjemo januarja in junija, ko smo beležili dva večja popravka na finančnih trgih, ves čas pozitivni. Glede obetov dejavnosti upravljanja premoženja v Sloveniji je bil Kruno Abramovič optimističen, saj priložnosti po normalizaciji višine obrestnih mer na depozite, ki je zdaj kot drugod v razvitem svetu celo nekoliko nižja od inflacije, vidi v »evropeizaciji« varčevalnih navad slovenskih gospodinjstev. Obenem bo pozitivno k prodaji prispevala tudi pričakovana pozitivna donosnost na finančnih trgih in nadaljevanje gospodarskega okrevanja v Sloveniji.  

Vlagatelji bodo donose iskali v bolj tveganih naložbah

Vodja analiz NLB Skladov Marko Bombač je za leto 2017 napovedal okrepitev gospodarske rasti – zlasti v razvitem svetu. K okrevanju bo pripomogla še vedno v splošnem ohlapna denarna politika centralnih bank, predvsem evropske, japonske in kitajske. Nizke obrestne mere bodo po besedah Bombača vlagatelje spodbudile k iskanju bolj donosnih naložb. »Po našem najverjetnejšem scenariju bo globalna rast delniških tečajev, vključujoč dividende in v evrih, znašala okoli 7 odstotkov,« je napovedal Bombač.

»Regijsko smo najbolj naklonjeni evropskim delnicam, kjer so vrednotenja globalno gledano med najbolj ugodnimi,« pravi Marko Bombač. Poleg tega v NLB Skladih pričakujejo tudi pozitivno presenečenje pri hitrosti okrevanja evroobmočja, pri čemer bo denarna politika ECB ostala ohlapna vsaj do druge polovice leta 2018. Glede političnih tveganj v NLB Skladih pričakujejo zmanjšanje moči evroskeptičnih strank, ki so v zadnjih nekaj letih pridobivale na popularnosti, in posledično nov val optimizma na borzah. »Panožno smo najbolj naklonjeni finančnemu sektorju. Evropski bančni sektor, ki je danes bistveno bolje kapitaliziran kot pred finančno krizo, je bil denimo v zadnjih nekaj letih po našem mnenju pretirano na udaru vlagateljev. Pesimizem glede sposobnosti ustvarjanja dobičkov v okolju ničelnih (negativnih) obrestnih pa se bo z rastjo le-teh in zlasti ob bolj strmi krivulji znižal,« pravi Bombač.

Z okrevanjem globalnega gospodarstva in zniževanjem stopnje brezposelnosti v NLB Skladih pričakujejo večji pritisk na inflacijo. To bo sčasoma privedlo do bolj restriktivnih denarnih politik in s tem višjih obrestnih mer, kar negativno vpliva na tečaje obveznic v tem obdobju. »Obveznicam smo izrazito nenaklonjeni,« je bil mnenja vodja analiz NLB Skladov. Zlasti je kot negativne izpostavil dolgoročne obveznice z višjo boniteto. 

NLB Komuniciranje