Bitcoin: Ali je to začetek konca denarja?

Denarnice kar naenkrat postajajo digitalne in jih nosimo v svojih pametnih telefonih, v njih digitalni kovanci bitcoini iz ure v uro pridobivajo ali izgubljajo vrednost, denar se prenaša neposredno in mimo centralne avtoritete - tako so nakazila sorodnikom, plačila ali donacije izjemno hitre in brez dodatnih stroškov.

Za povrhu se lahko vsake toliko kar sam od sebe na vašem računu pojavi kak nov kovanec, a le pod pogojem, da ste se odločili za rudarjenje oziroma iskanje posebne šifre s pomočjo računalnika.

Najdražja pica na svetu?

Norvežan Kristoffer Koch je pred 5 leti zamenjal 20 evrov v digitalno valuto bitcoine in jih pozabil v svoji digitalni denarnici. Ko se je aprila 2013 spomnil nanje, so bili vredni 670.000 evrov - le petino jih je prodal in si z njimi kupil stanovanje v luksuznem delu Osla.

Če je preostanek obdržal, je ta danes vreden 1.480.000 evrov*, novembra 2013 pa je bil ta kupček digitalnih cekinov vreden celo 3,8 milijona evrov. 560-kratni 5-letni donos res ni slab, vendar gre bolj za srečno naključje.

Na drugi strani je možakar po imenu Laszlo Hanyecz 22. maja 2010, ko je bil bitcoin še v povojih in menjalno razmerje izjemno nizko, želel dokazati, da se da z bitcoinsko tehnologijo plačevati tudi vsakdanje stvari. V krajevni piceriji je naročil pico in dostavili so mu jo na dom. Takrat je izvedel "prvo pravo" bitcoinsko transakcijo - za pico je plačal 10.000 bitcoinov. Takrat je bilo to verjetno vredno manj od 20 dolarjev, danes bi bilo to vredno približno 3,7 milijona evrov*. Draga pica, ni kaj!

Špekulativna veselica?

Danes z bitcoini ponekod že plačujejo pogodbene delavce, celo v Sloveniji je več kot 35 prodajnih mest, število pa počasi raste, imamo tudi že prvi bankomat za bitcoine.

Z Miho Martincem, svetovalcem za področje storitve IT, ki živi v Londonu, smo se pogovarjali o tem, kako varno je poslovati z bitcoinom: "Predvsem na začetku je bil bitcoin privlačna tarča za organizirane vdiralce, saj je bila večina menjalnic razvitih za hobi. Z izkoriščanjem lukenj v platformah za trgovanje so lahko vdiralci manipulirali borzno ceno s trgovalnimi roboti in kradli bitcoine. No, tudi sam sem se enkrat opekel - ko sem prvič trgoval z bitcoini, sem uporabljal nemško borzo BTC-24, ki je bila polna lukenj in posledično tarča vdora. Lastnik jo je umaknil in povrnil približno 75 odstotkov vseh nakazanih vplačil. Danes je situacija precej drugačna, zanesenjaki so se začeli organizirati v pravnoformalne družbe, obstajajo odbori, ki definirajo prihodnost razvoja protokola, uporabniki so veliko bolj ozaveščeni itd. Situacija je primerljiva s prihodom elektronskih trgovin na internet, ko nihče ni hotel kupovati prek spleta zaradi strahu pred zlorabo kreditnih kartic."

Ne čudi, da je bitcoin priljubljen pri ljubiteljih radodarnih donosov in špekulantih. V minulih dveh letih je vrednost kar nekajkrat brutalno zanihala, obdobja nihljajev pa so bila dolga približno pol leta.

Ko je v letu 2013 iz nekaj deset zrasla celo do vrtoglavih skoraj 938 evrov, je v tistem trenutku presegla celo ceno unče zlata. No, vsaj dvakrat v minulih letih pa je bitcoinu v le nekaj urah padla vrednost na trgu za več kot polovico ... Če bi bitcoine vsi hkrati želeli prodati, bi se vrednost verjetno približala ničli.

Digitalna zlata mrzlica

Če nimate sreče, da bi bili na pravem kraju ob pravem času in bi poceni kupili bitcoine, vam preostane še možnost, da se odpravite na tlako v rudnik. "Rudarjenje" se namreč imenuje poganjanje posebnega programa - ta program se vključi v bitcoinsko omrežje, kjer pomaga procesirati transakcije, kar uspešno nadomesti centralne bančne sisteme. Omrežje samo lastnike teh računalnikov občasno nagradi z nagrado, ki ni majhna. Kar tako vam lahko na račun zažvenketa 25 bitcoinov, za katere lahko trenutno iztržite približno 9.250 evrov*. A za to potrebujete izjemno zmogljivo računalniško opremo. Obstajajo posebna podjetja, ki mesečno s tem zaslužijo milijone.

Rudarske zmogljivosti lahko tudi najamete, denimo, pri rudarskem središču MegaBigPower, sestavljenem iz kar 1,4 milijona računalnikov. Upravitelj Dave Carlson trdi, da pri njih proizvedejo oziroma najdejo od 7 do 10 odstotkov vseh novih bitcoinov, sam pa se pohvali s približno 5.000 bitcoini v svoji osebni denarnici. Carlson je sicer eden izmed 1000 lastnikov, ki skupno obvladujejo več kot polovico bitcoinov - trenutno jih je v obtoku približno 13 milijonov, skupna predvidena količina pa je 21 milijonov.

Amazon, eBay in drugi: bo podpora, ali ne bo?

Gregor Knafelc, direktor podjetja GreCom, ki svetuje nekaterim vodilnim bitcoinskim podjetjem iz ZDA in Kanade, pravi, da so tudi tehnološki velikani, ki postavljajo trende v svetu, bitcoin že prepoznali in verjamejo v idejo in uporabnost: "Apple je tako letos znova dovolil nameščaje elektronskih denarnic prek svoje on-line trgovine, računalniški velikan Dell je začel sprejemati bitcoine kot plačilno sredstvo, izvršni direktor eBaya je napovedal implementacijo bitcoina poleg že uveljavljenega PayPala."

Bitcoin sicer deluje predvsem zato, ker nekateri ljudje verjamejo vanj. Vendar pa gre, po mnenju Jamesa Angela, profesorja poslovnih znanosti na univerzi v Georgetownu, predvsem za zelo obsežno spletno igro za več igralcev, kjer poskuša vsak špekulirati bolje od drugih, cena pa žal ni dovolj stabilna, da bi lahko z bitcoini resno načrtovali svoje finančno življenje.

Pot do razumevanja bitcoinske tehnologije je dolga in lahko tudi naporna, saj vodi skozi džunglo tehnoloških tujk, kot so algoritem, distribuirana tabela zapisov, transakcije, overjanje, avtorizacije ... A slehernik mora, poenostavljeno povedano, vedeti le, da je to visoka tehnologija, da je skoraj nerazumljivo lepa in hkrati zapletena ter da mora vanjo enostavno zaupati.

Kaj mu pa, na koncu, drugega preostane? Lahko si le povezne rudarsko čelado na glavo in gre iskat še preostale izmed 9 milijonov digitalnih kovancev ... Ali pa jih kupi - za ceno, ki bo pač tisti trenutek veljala, odvisno od povpraševanja in ponudbe. Pri tem seveda mora vsakdo na svoj denar paziti sam!

*Zneski so bili preračunani na dan 25. 8. 2014.

september, 2014