Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Ko investirate, čustva pustite doma

Tako zasebno kot v poslovnem svetu vsakodnevno sprejemamo odločitve na podlagi čustev in intuicije. Ravno slednja nam že od pradavnine dalje pomaga ustrezno in hipno odreagirati. Intuicija je torej koristna. Ja, a le če nismo vlagatelji.

Ko se pred nami nenadoma pojavi kača, samodejno najprej odskočimo, šele zatem se začne "analiza", ali je kača strupena in nevarna. Podobno zaradi bojazni pred posledicami vozimo počasneje, ko začne deževati, vrhunski igralci pokra s šestim čutom berejo mimiko soigralcev, gasilci pa na podlagi izkušenj podzavestno ocenijo smer širjenja požara. Vse našteto drži in ni vrag, da intuicija ne bi delovala tudi pri investicijah. Z njeno pomočjo bomo izbrali vrednostne papirje, s katerimi bomo čez noč obogateli. Ko bi le šlo tako ...

Vedenjske finance s pomočjo ugotovitev psihologov in sociologov dokazujejo, da ljudje posebno v negotovem okolju nismo racionalni in ne sprejemamo optimalnih odločitev, kar pojasnjuje številne neučinkovitosti na trgu kapitala. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev in intuicije, bodo tako skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Še več, lastnih napak se velikokrat ne zavedajo in jih sistematično ponavljajo.

Katere so te napake? Poskušajmo jih skupaj identificirati, da bi se jim v prihodnje v čim bolj izognili. Poglejte primere v nadaljevanju. 


Iskanje potrditve

VPRAŠANJE: Predstavljajte si, da so pred vami štiri karte. Vsaka ima na eni strani številko, na drugi pa črko. Če ima karta črko E, potem je na drugi strani številka 4. Kateri dve karti morate obrniti, da ugotovite, ali govorim resnico? Postavljene karte so naslednje: E, 4, K, 7.

ODGOVOR: Najpogostejši odgovor je E in 4, pravilen odgovor pa je E in 7. Odgovor E je intuitiven, 7 pa morda na prvo žogo ni. Ko obrnete karto s številko 7, namreč preverite, da na drugi strani ni E. Karta 4 pa, nasprotno, ne prinaša nobene nove informacije, saj v vprašanju ni nikjer navedeno, da mora biti v primeru, ko je na eni strani karte 4, na drugi strani E. Ta odgovor je tako tipičen primer iskanja potrditve, ko dejansko iščemo podatke, ki potrjujejo naše mnenje. Tudi vlagatelji prepogosto iščemo le podatke, ki našo hipotezo potrjujejo. Še več, podatke, ki je ne, celo brez premisleka označimo za nepomembne in napačne.

Reprezentativnost

VPRAŠANJE: Enes je 31-letni nekdanji nogometaš, ki se je z nogometom ukvarjal od svojega 10. leta do športne upokojitve konec lanske sezone. Je bolj verjetno, da je s prihranki kupil bife ali da ima denar v vzajemnem skladu?

ODGOVOR: Večina ljudi bi zaradi predsodkov o nogometaših izbrala možnost bife, četudi nikjer ni bilo navedeno, da je Enes sploh bil uspešen nogometaš, ki bi lahko zaslužil znesek 100.000 evrov ali več, medtem ko v vzajemnih skladih v Sloveniji varčuje več kot 400.000 ljudi in ni razloga, da med njimi ni tudi nogometašev. Podobno vlagatelji pri družbah z veliko preteklo rastjo dobičkov velikokrat verjamejo v nadaljevanje takšnega gibanja tudi v prihodnosti in dajejo premajhno težo dolgoletnim povprečjem. Vlagatelji, ki danes nalagajo svoja sredstva v obveznice ali delnice farmacevtskih družb, pa pričakujejo nadaljevanje trenda nadpovprečno pozitivne donosnosti v zadnjih nekaj letih tudi v prihodnje in pri tem zanemarjajo dolgoletna povprečja in relativna vrednotenja.

Pretirana samozavest in optimizem

VPRAŠANJE: Kako dobri ste v svoji službi? Kako dobra ljubimka ste? Kako dober voznik ste?

ODGOVOR: Pri vseh ali večini vprašanj je vaš odgovor verjetno nadpovprečno dober. Montierju** je tako do zdaj samo en anketiranec odgovoril, da je podpovprečen ljubimec! Svenson*** je ugotovil, da kar 93 % Američanov meni, da so nadpovprečno dobri vozniki. Montier ugotavlja tudi, da imajo zdravniki, ko so 90-odstotno prepričani o postavljeni diagnozi, prav zgolj v 15 % primerov. Vlagatelji postanejo pretirano samozavestni v primerih, ko so izidi zlasti posledica naključij ali ni neodvisne ocene o rezultatih dejanj, temveč obstaja le subjektivna samoocena.

Ste na katera od vprašanj tudi vi napačno odgovorili? To je povsem normalno in še zdaleč niste edini.

To pa je samo nekaj najpomembnejših napak, ki jih vlagatelji povsod po svetu sistematično delajo, kar zmanjšuje njihovo dolgoročno donosnost. Obvladovanje čustev in izogibanje intuitivnim odločitvam bi število napak sicer zmanjšalo, a je to zaradi različnih razlogov težko. Vlagatelji namreč uspehe pripisujejo sebi, za neuspehe pa obdolžijo nesrečo in zunanje dejavnike. Poleg tega so vlagatelji velikokrat prepričani, da je bila njihova napoved preteklosti pravilnejša od dejanske, zaradi česar ne prepoznajo lastnih napak. Raziskava* borznih trgovcev iz štirih največjih investicijskih bank v Londonu tako potrjuje, da uspešnejši trgovci v nasprotju z manj uspešnimi, ki se pri svojih odločitvah zanašajo pretežno na intuicijo, o njej kritično razmišljajo.

* Fenton-O'Creevy M., Soane E., Nicholson N. & Willman P. (2011). Thinking, feeling and deciding: The influence of emotions on the decision making and performance of traders. Journal of Organizational Behavior.
** James Montier: Behavioural investing.
*** Svenson O. (1980).

januar, 2014

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

keyvisual vrednostnipapirji 1920x468px

Trgovanje z vrednostnimi papirji

Nakup ali prodajo finančnih instrumentov izvajajo borzni posredniki, ki vam pomagajo pri zasledovanju vaših finančnih ciljev.

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se