Da bodo neplačani računi čim prej poravnani

Mikro, mala in srednje velika podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. Ker so nosilci razvoja in rasti, bi si zaslužila ugodne pogoje, da bi lahko še bolj cvetela in uspevala. A žal se pri svojem poslovanju srečujejo s prenekatero težavo. Ena največjih je vse več neplačanih računov za opravljeno delo.

Strokovnjak za izterjavo dolgov, pravnik Matjaž Rauter, ugotavlja, da odprte terjatve "vodijo v kapitalsko podhranjenost mikro podjetij, ki jim tako primanjkuje finančnih zalog za premostitev nastalih likvidnostnih težav". Podjetjem torej zmanjka sredstev, ki bi jih vložila v raziskave in razvoj. Hkrati ta težava zavira še širitev poslovanja.

Zakaj dolgovi vse bolj naraščajo?

Ustanovitelj Agencije Pro-contra Matjaž Rauter pravi, da je vzrokov neplačevanja več:

• "Zaradi insolventnih postopkov nad večjimi gospodarskimi družbami se je likvidnost prenesla na njihove partnerje in dobavitelje, ki niso bili sposobni premostiti likvidnostne izgube." To je vodilo v vsesplošno gospodarsko prezadolženost, težava pa je sistemska. K temu pripomorejo:
• nizka poslovna kultura podjetij;
• pomanjkanje ustreznega znanja;
• neustrezna zakonodaja;
• dolgotrajni in neučinkoviti sodni in izvršilni postopki ter
• nesposobnost prilagajanja dolžnikom.

Ne dam se - svoj denar bom dobil z izterjavo

Po besedah sogovornika so težava predvsem predolgo odlašanje z začetkom izterjave dolga in visoki stroški, ki jih mora podjetje plačati vnaprej. Kadar se podjetje znajde v težavah in postane upnik, dolžnik pa na opomine ne odgovarja, lahko izbira med različnimi možnostmi. Strokovnjak za to področje pravi, da se podjetje lahko odloči za:

• terjatev na lastno pest,
• izterjavo z odvetnikom,
• odstop ali prodajo terjatve tretji osebi.

V zadnjem primeru postane specializirano podjetje oziroma oseba nov upnik dolžnika, ki izpelje celovito izterjavo dolgov, prevzame vse stroške, zaradi svoje podkovanosti pa se na posamezne dogodke odziva pravočasno in strokovno.

Na pomoč dolžniku

Matjaž Rauter razlaga, da "časi težke gospodarske nelikvidnosti za izvedbo uspešnih izterjav dolgov zahtevajo več specializiranega strokovnega znanja, hitrost izvedbe postopkov in prilagodljivost izterjave posameznemu dolgu". V krizi je treba biti še iznajdljiv in delovati brez čustev ter z usmeritvijo na končni cilj - poplačilo dolgov. Po mnenju strokovnjaka Rauterja je pomembno, "da se približamo tudi dolžniku ter mu s strokovnim znanjem in ustreznimi postopki pomagamo pri iskanju rešitve za poplačilo njegovega dolga".

Predhodni vpogled v strankine bilance

Pravijo, da je preprečevati bolje kot zdraviti. Zato se lahko že pred sklenjenim poslom zavarujemo pred neplačnikom. Strokovnjak področja Rauter pravi, da lahko potencialnega neplačnika hitro odkrijemo, še preden začnemo z njim poslovati:

• z analizo naročnikovega finančnega stanja;
• dodatni znaki, kot so denimo neusklajene cene in plačilni roki, so prav tako lahko znamenja, ki opozarjajo na poznejše težave;
• poslovanje se lahko zavaruje s posameznimi instrumenti zavarovanja plačil, pri čemer lahko pomaga tudi banka.

S kombinacijo finančne analize stranke in ob uporabi ustreznega sredstva zavarovanja poplačila terjatev se lahko skoraj v celoti izognemo potrebi po poznejših izvršilnih postopkih. Če so ti kljub vsemu potrebni, lahko precej lažje, hitreje in učinkoviteje dosežemo poplačilo dolga.

Lekcije slovenskih podjetij

Z nami so svojo izkušnjo delila slovenska podjetja, ki so se znašla v koži upnika.

• Tajča Pavček iz podjetja Ekolife natura je z naročnikom zelo dobro sodelovala, potem pa so se neplačani računi začeli kopičiti. Ko se je z njim pogovarjala o urejanju dolgov, se je dolžnik začel braniti z neupravičenimi obtožbami glede kakovosti in dobave. Ob pomoči odvetnice je Tajča Pavček po dveh letih le dosegla povračilo dolga, spremenila pa je tudi način poslovanja: "Od takrat naprej vedno shranjujemo podpisane dobavnice, redno kličemo neplačnike in pazimo, da zapadli dolg posameznega naročnika ne preseže 500 evrov."
• Podjetje National Opažni Sistemi d.o.o. ima podobno zgodbo. Z nami jo je delil Tomaž Mežek, ki pravi, da se v podjetju na zamude pri plačevanju odzivajo na značilen način - s pozivi k plačilu, z organiziranjem kompenzacijskih verig, medsebojnih kompenzacij, organiziranjem asignacij prek končnega investitorja ipd. Povedal je tudi, da na leto vložijo okrog deset izvršb, "ki so zaradi urejene dokumentacije in sistemskega pristopa praviloma pripoznane in 100-odstotno uspešno izterjane".
• Ksenja Klepec iz trgovine s kakovostnimi otroškimi igračami Kakadu pravi, da običajne težave s plačili rešuje s plačilom po predračunu. Navede letošnji primer, ko računa ni plačala večja stranka. "Zaradi neplačila nismo mogli nabaviti novih izdelkov, hkrati pa se stranki nismo želeli zameriti, ker gre za večjega naročnika, zato izvršba ni prišla v poštev." Za razliko od preostalih sogovornikov so uspeli poplačilo doseči s pisnimi opomini in vztrajnimi telefonskimi klici.

Dolgovi se večajo od severa proti jugu Evrope

Kako je s plačilno (ne)disciplino v tujini? Med najzanesljivejše plačnike se uvrščajo nordijske države, plačilne zamude pa naraščajo od severa proti jugu Evrope. Po navedbah Janje Faganel iz podjetja Infinia "v grobem velja, da je finančna disciplina bistveno boljša na razvitih trgih". Zanimiv je primer Kanade, kjer po besedah sogovornice sistem izterjave deluje bistveno bolje in hitreje kot trenutno v Sloveniji. "Ugotavljamo, da dajejo večji poudarek preverjanju partnerjev in - kar je zelo zanimivo - sistem precej bolj temelji na priporočilih. Sistem torej sam izloči podjetja, ki ravnajo neposlovno, direktor/lastnik propadlega podjetja pa ne more tako preprosto zagnati novega podjetja," je še povedala sogovornica. Izpostavila je tudi, da kanadska podjetja bistveno manj najemajo zunanje strokovnjake, podjetja pa imajo ob neplačilu možnost vpisa hipoteke.

Splošni primeri dobrih praks:

• Odstop terjatve v izterjavo tretji osebi.
• Specializirano strokovno znanje, hitrost izvedbe postopkov in prilagodljivost izterjavi posameznega dolga.
• Približanje dolžniku, da mu s strokovnimi znanji in ustreznimi postopki pomagamo pri iskanju rešitve za poplačilo njegovega dolga.
• Analiza naročnikovega finančnega stanja prek javno dostopnih evidenc.
• Zavarovanje poslovanja pri banki.
• Preverjanje naročnika pri njegovih poslovnih partnerjih.

Pregled plačilne sposobnosti:

Kako vesten plačnik je izvajalec storitev, s katerim želi podjetje sodelovati, je mogoče preveriti tudi v spletu oziroma javno dostopnih evidencah, kot so Ajpes, Banka Slovenije in druge.

• Na Ajpesu, kamor vsa podjetja oddajajo svoja finančna poročila, lahko brezplačno pregledate stanje transakcijskih računov vseh podjetij, bilance stanja in uspeha, zaključne račune, letna poročila in tudi vse preostale javne storitve.
• Prav tako lahko na Ajpesu naročite plačljivo analizo bonitete poslovanja posameznega podjetja.
• Bilance podjetij in morebitne blokirane račune preverite še pri vrsti preostalih komercialnih ponudnikov.

marec, 2014