Ko vstopite v njeno pisarno v pritličju poslovalnice NLB na Trgu republike, dobite občutek, da ste prišli na kraj, kjer bodo zaživele vaše sanje. Kako tudi ne, saj se uporabnica tega prostora, osebna bančnica Damjanca Šubelj, že 25 let ukvarja s hipotekarnimi krediti.

Še preden se resno lotimo pogovora, se sogovornica malce pošali na račun svojega dela z anekdoto, da si kredita vesel samo en dan. Ko ti ga odobrijo. A kmalu se popravi, da je zagotovo radost še večja, ko je poplačan. Kot pravi, je za vsakim kreditom osebna zgodba in vedno se trudi, da bi vsako kar se da podrobno spoznala.

Kot ugotavlja po dolgih letih prakse, smo ljudje, ko se odločamo o kreditu, pogosto kot majhni otroci z velikimi očmi. »Tu gre za nov dom. Ljudje so vzhičeni, veseli in polni načrtov,« opisuje čustva, ki pogosto napolnjujejo njeno pisarno. V želji, da bi uresničili svoje sanje, pa včasih ne pomislimo na vse posledice.

Kredit niso le številke

Predvsem mladi se premalo zavedajo, da kredit niso le številke, ampak tudi psihična obremenitev, opozarja. »Zato je pogovor s stranko tako pomemben. Če vidim, da namerava nekdo kljub kreditni sposobnosti postrgati vse svoje prihranke in prekomerno obremeniti plačo, mu raje predlagam daljše obdobje odplačevanje kredita. Hipotekarni krediti se odplačujejo 10, 20 ali danes celo 30 let. Ljudje si največkrat ne znamo predstavljati, kako dolgo obdobje je to,« pripoveduje. Spominja se tudi, kako se je pridobivanje kreditov z leti spreminjalo: »Pred 15, 20 leti so imeli ljudje veliko več prihrankov, preden so se odločili za nakup nepremičnine. Najprej so pet do deset let varčevali, šele nato pa vzeli kredit. Danes pa v večini primerov financiramo kar 80 odstotkov vrednosti nepremičnine.«

Spominja se tudi, kako so se pogoji za pridobitev kredita prilagajali razpoloženju v gospodarstvu: »Včasih je bilo tako, da si moral imeti 50 odstotkov lastnih sredstev, nato je skupaj z rastjo vrednosti nepremičnin prišlo obdobje, ko smo financirali tudi 100 odstotkov nakupa, in sicer tako, da smo kombinirali različne kreditne produkte, danes pa je, kot rečeno, meja postavljena pri 80 odstotkih.« Kot dodaja, se je s krizo, ki je trajala od leta 2009 do 2013, veliko spremenilo: »Ljudje so postali previdnejši. So bolj informirani in se za najem kredita odločajo preudarneje.«

Mladi so zahtevne stranke

Kot opaža, so tudi mladi izredno zahtevne stranke. »Pri starejših generacijah pa posebej opazim, da jim osebni stik in občutek varnosti veliko pomenita, medtem ko nekatere mlajše stranke včasih zanimajo zgolj cene ter spletno in mobilno poslovanje.« Ko govori o mladih, se Damjanca Šubelj za trenutek ustavi: »Veste, redki so, ki pridejo k nam z načrtom že pri 24, 25 letih. Se pa ne zgodi tako redko, da pride mlad par, ki ima solidne prihodke, 1.500 do 1.700 evrov mesečno, pa povsem brez prihrankov. Nato pa si želi kredit v znesku 100.000 do 150.000 evrov. Taka sprememba pri obveznostih v osebnih financah lahko občutno vpliva na življenjski slog. Tudi tisti, ki do tridesetega in čez živijo v »hotelu mama«, ne vedo, kaj jih v resnici čaka po tem, ko se zavežejo, da bodo več kot deset let redno vsak mesec plačevali znaten obrok.« Take stranke seveda primerno opozori in jim svetuje po najboljših izkušnjah.

Sogovornica pa se zaveda, da veliko mladih danes pesti tudi pomanjkanje kreditne sposobnosti. »Veliko jih opravlja neredne oblike dela. Mi smo se kot banka temu sicer delno prilagodili in upoštevamo tudi prihodke, ki jih stranke dobijo iz popoldanskega s. p. ali pa iz prekarnih oblik dela. Pomembno je, da so ti prihodki redni daljše obdobje, na primer več kot eno leto.« Ob tem dodaja, da niso redki primeri, ko namesto otrok kredit vzamejo njihovi starši. »Največje priznanje zame je, ko zazvoni telefon in je na drugi strani stranka, ki sem ji pred 20 leti pomagala do kredita in me zdaj kliče, ker želi urediti dom še za otroke. Tako dolgo trajajoče zaupanje veliko pomeni.«

Včasih ne gre

Želi si, da bi se stranke pri njej oglasile že leto ali dve, preden bi rade najele kredit. »Tako lahko temeljito analiziramo denarni tok, ga po potrebi prilagodimo, vmes pa se nabere že nekaj prihrankov. A to se zgodi le redko. Večina strank pride k meni, ko so nepremičnino, ki jo želijo kupiti, že zaarale in jih zanima le še, v kako kratkem času lahko izpeljemo vse potrebne postopke.« Priznava, da včasih tudi ne gre. »Sem taka, da nikoli ne vzbujam lažnih upanj. Če vidim, da nekaj ne bo šlo, to tudi povem. Včasih so ljudje prepričani, da so več kot sposobni plačevati kredit, a dokumenti in denarni tok govorijo drugače. Tako na primer podjetniki, ki si izplačujejo le minimalno plačo, žal niso kreditno sposobni, četudi njihovo podjetje ustvarja lep dobiček.« Čeprav je zavrnitve težko sprejeti, pravi, da stranke to razumejo: »Najbolj pogosto že same vedo, da ne izpolnjujejo pogojev. Ko jim razložimo, kaj so razlogi, razlago običajno sprejmejo. Včasih je tudi malce jeze, a se ta hitro ohladi.«

Najprej je oseba

Zanimalo nas je, kakšne razlike zaznava v široki paleti strank, ki jo obiščejo. »Stranke, ki imajo manjše prihodke in pridejo k nam zaradi 10.000 ali 20.000 evrov kredita, so veliko bolj hvaležne in tudi veliko bolj kooperativne. Višji je znesek, bolj trda so pogajanja. A ne glede na to, kakšne prihodke ima stranka, ne glede na to, za kakšen znesek kredita se zanima, je vsaka stranka najprej oseba,« različne stranke opiše naša sogovornica.

januar, 2020