Davčna optimizacija bilance

Konec leta je čas, ko se v podjetjih posvetijo poslovnim bilancam. Računovodje se v tem času pogosto srečujejo z vprašanji podjetnikov, ali lahko še kaj storijo, da bodo plačali manj davka. »Čarobne palice ni. Bodite previdni, če vam kdo konec leta obljublja neke inovativne rešitve, da boste plačali manj davka. Lahko se vam kot bumerang vrnejo nazaj v prihodnjih letih,« opozarja Ksenija Prosen, direktorica računovodskega servisa Nucleus Plus in članica upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov, s katero smo se pogovarjali o optimizaciji bilanc.

»Davčno optimizacijo je treba načrtovati vnaprej. Treba je planirati, kaj boš v prihodnosti delal, kako boš zapeljal posel, da bo davčna obravnava optimalna,« za začetek svetuje Ksenija Prosen.

Preden začnete razmišljati o možnostih zniževanja davka, je treba vedeti, da na to, koliko davka boste plačali, vplivajo računovodski standardi, ki predpisujejo vodenje poslovnih knjig, in Zakon o dohodku pravnih oseb, po katerem je obdavčen dobiček. Ni nujno, da je nekaj, kar je predpisano s standardi, tudi davčno priznano. Kot tipičen primer Prosenova omeni reprezentanco, ki je konec leta pogosta. V poslovnem izidu stroške reprezentance prikažemo med stroški, a davčno priznanih je samo 50 odstotkov teh stroškov.

Poslovna in davčna bilanca se navadno delata skupaj, vendar je treba določene stroške, ki so v poslovni bilanci, izvzeti iz davčne bilance. Prosenova pravi, da se v praksi velikokrat zgodi, da imamo davčno osnovo višjo od poslovnega dobička, če nimamo olajšav. Po drugi strani je davčna osnova lahko nižja od poslovnega dobička, če se uveljavljajo davčne olajšave in to je pravzaprav želja vsakega podjetja.

Davčno osnovo lahko podjetje zniža na dva načina. Prva možnost je, da zniža dobiček, ki je osnova za obračun davka. To je treba storiti pred koncem leta, ko se podjetnik zaradi dobrega poslovnega izida odloči, da bo nekaj sredstev namenil za darila poslovnim partnerjem, nagrade zaposlenim in podobno, »vendar slabši poslovni izid lahko vpliva na boniteto podjetja,« opozarja Prosenova. Druga možnost je, da se brez posegov v poslovni dobiček z nekaterimi olajšavami zniža davčna osnova.

Tudi konec leta se tako še da nekaj narediti za zmanjšanje davčne obveznosti, a Prosenova dodaja: »Vendar to, da bi nekdo imel velik dobiček, davka pa ne bi plačal, je zelo malo verjetno«.

Zniževanje davčne osnove z odhodki

Osnova za to, koliko davkov bomo plačali, je poslovni dobiček, torej razlika med prihodki in odhodki. Z večanjem odhodkov se ta lahko zniža. Konec leta tako podjetniki pogosto začnejo iskati dodatne odhodke, toda previdno, opozarja Prosenova: »Najpomembneje je, katere stroške lahko izkazujemo. Sploh pri podjetjih, v katerih je lastnik in direktor ena oseba, hitro pride do tega, da so v poslovnih knjigah zabeleženi tudi zasebni stroški. Med odhodke spadajo le stroški, ki jih lahko upravičimo kot poslovno potrebne.«

Ko podjetniki razmišljajo o možnostih znižanja davčne osnove, pogosto pomislijo tudi na kilometrine. Ksenija Prosen ob tem pojasnjuje: »Če so to stroški, ki so nastali in jih lahko zagovarjate, potem so poslovno potrebni in davčno priznani. Pri potnih nalogih se morate vprašati ne samo, kdaj in kam ste šli,  ampak predložiti tudi morebitna dokazila ter dokazati namen, zakaj ste nekam šli. 'Obisk poslovnih partnerjev v Ljubljani' brez seznama oseb, s katerimi ste se sestali, in navedbe, kaj je bila tema pogovora, kot namen morda pri zagovarjanju poslovne ustreznosti ne bo dovolj.«

Upoštevajte, da investicija ni strošek

Konec leta podjetniki dobivajo več ponudb za dodatne nakupe, na primer za nakup računalnikov, da jih lahko uporabijo kot investicijo, in si tako znižajo davčno osnovo. »Lahko,« pravi Prosenova, vendar opozarja, da se davčna osnova ne bo znižala za toliko, kot ste plačali za računalnik. »Investicije niso strošek, ampak boste celotno vrednost nakupa dali v stroške v naslednjih letih; v koliko letih, je odvisno od vrste sredstva. Lahko pa za določene investicije uveljavljate davčne olajšave, ki vam bodo do višine 40 odstotkov investiranega zneska znižale davčno osnovo v letu nakupa.«

Vsekakor se podjetniki odločite le za nakup tistih stvari, ki jih dejansko potrebujete. Zanje boste morali plačati in je škoda, da si z njimi delate stroške, če jih ne potrebujete. »Ne delajte si nepotrebnih stroškov samo z namenom znižanja davčne osnove,« svetuje Prosenova.

Slabitve terjatev in zalog

Enkrat letno, navadno ob zaključevanju poslovnih izkazov, je treba narediti tudi inventuro, ne samo zalog in osnovnih sredstev, treba je pregledati in popisati tudi terjatve in obveznosti. V njihovem vrednotenju so prav tako možnosti znižanja davčne osnove, vendar ne v celoti.

»Slabitev zalog in terjatev je obvezna po računovodskih standardih, je pa tudi davčno ugodna. Tisti, ki imajo zaloge, sploh če so 'nekuratne', jih morajo slabiti, da bilanca odraža dejansko stanje. Slabitve zalog so v celoti tudi davčno priznane.«

»Drugače je pri terjatvah. Slabitve terjatev niso davčno priznane, davčno priznani so le odpisi terjatev, pa še to pod določenimi pogoji. Podjetje mora terjatve slabiti, ko predvideva, da ne bodo poplačane, odpišejo pa se takrat, ko jih ni več mogoče izterjati,« pojasnjuje Prosenova in hkrati opozarja, da je slabitev terjatev, za katere podjetnik ve, da ne bodo plačane, ker je dolžnik šel v prisilno obravnavo ali stečaj, obvezna. »Tudi banke bodo pogledale terjatve in terjatev, ki že nekaj let ni plačana, a jo imate še vedno med terjatvami, utegne zbuditi dvom v pravilnost tudi ostalih bilančnih postavk.«

Poslovno uspešnost lahko delite z zaposlenimi

»Če želite znižati davčno osnovo, lahko razmislite o tem, da doseženo poslovno uspešnost delite z zaposlenimi. Izplačilo poslovne uspešnosti zaposlenim je obremenjeno manj kot plače – plačajo se le prispevki, ne pa tudi dohodnina, če višina izplačila ne presega povprečne plače v Republiki Sloveniji,« svetuje Prosenova in dodaja, da morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji, in sicer da je to izplačilo le enkrat letno, da je izplačano vsem delavcem pod enakimi pogoji ter da imate za to ustrezne sklepe in pravilnike.

Davčne olajšave

Zgornji primeri opisujejo možnosti zniževanja davčne osnove z zniževanjem poslovnega dobička, poglejmo še, kako znižati davčno osnovo z davčnimi olajšavami. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb omogoča:

• olajšave za investicije v osnovna sredstva v višini 40 odstotkov investiranega zneska;
• olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 odstotkov;
• določene olajšave za zaposlovanje: na primer za zaposlovanje invalidov in brezposelnih oseb iz določenih starostnih skupin;
• olajšave za donacije do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka;
• olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) do predpisanih omejitev.

Pri olajšavah za donacije in za vplačila v PDPZ je treba omeniti, da to sicer so olajšave, vendar niso davčno priznan strošek. »Ne mislite, da boste od tega imeli dvojno korist – odhodek in hkrati olajšavo. V praksi se obnašata kot čisto navaden strošek – znižujeta dobiček in davčno osnovo,« pojasnjuje Prosenova.

»Olajšave za raziskave in razvoj so daleč najbolj ugodne, je pa res, da se tega ne moreš spomniti decembra, saj obstajajo določeni pogoji. Podjetja jih lahko uveljavljajo, kadar z raziskavami in razvojem razrešujejo znanstvene in tehnološke nejasnosti in je pri tem prisoten element novosti. Še preden se odločiš za to, moraš imeti  investicijski elaborat, ki dokazuje, kaj je cilj raziskav in razvoja, kaj se bo delalo, kdo bo to delal, potem pa je treba med letom stroške posebej računovodsko evidentirati,« še dodaja.

Normiranci, bodite pozorni na limite

Ksenija Prosen ob koncu leta posebej opozarja tudi normirane samostojne podjetnike, da pozorno pogledajo svoje bilance: »Zanje ni toliko pomembno, kaj še lahko naredijo, da bodo ostali normiranci, ker tega več ne morejo. Pomembno je, da vedo, ali bodo z letošnjim poslovanjem že presegli limite normirancev in bodo tako naslednje leto obdavčeni po dejanskih prihodkih in stroških ter bodo morali začeti voditi poslovne knjige. To je konec leta že mogoče videti in se na to pripraviti. Po novi določbi iz leta 2018 se pri prihodkih ne gledajo le njihovi prihodki, ampak tudi prihodki z njimi povezanih oseb in družb. Prihodki skupaj v dveh zaporednih letih ne smejo preseči 300.000 evrov.«

»Paziti morajo tudi na to, da v trenutku, ko presežejo 50.000 evrov prometa, postanejo zavezanci za DDV. V praksi opažamo, da so samostojni podjetniki na prag, določen za normirance, še pozorni, na limit za DDV pa kar pozabijo.«

Najpomembnejši nasvet: poslovne knjige morajo odražati dejansko stanje

Na koncu Prosenova poudarja, da morajo poslovne knjige predvsem odražati dejansko stanje in so zanje odgovorni podjetniki. Tega se podjetniki morajo zavedati. »Včasih podjetniki mislijo, da so s predajo dokumentacije računovodji naredili dovolj, on bo že poskrbel za pravilnost bilanc. Računovodja res pozna predpise, podjetnik pa je tisti, ki pozna vsebino in za bilance tudi odgovarja. Če oba sodelujeta, je velika verjetnost, da bilance odražajo pravo stanje in podjetnik na podlagi informacij iz njih lahko sprejema prave poslovne odločitve. Računovodske bilance so v prvi vrsti namenjene njim, za boljše poslovne odločitve, in niso nekaj, kar se dela le zato, da se odda na AJPES in FURS.« Zato Prosenova podjetnikom polaga na srce, naj poslušajo nasvete svojih računovodij, naj skupaj pripravijo poslovne bilance, posamezne postavke preverijo in potrdijo njihovo pravilnost ter na koncu ugotovijo, kaj je mogoče izboljšati.

december, 2018