Iskanje donosnejših alternativ

Živimo v svetu zelo nizkih, ničelnih in celo negativnih obrestnih mer. V razmerah, s kakršnimi se v zgodovini še nismo srečali. V razmerah, ko je denar za podjetja postal skorajda breme. Kako torej težko zaslužen denar naložiti tako, da bomo lahko pričakovali vsaj nekaj pozitivnega donosa? Star slovenski rek »Ne nosi vseh jajc v eni košari« pri finančnih naložbah še kako drži.

Popolne varnosti ni - vsaka naložba je povezana z nekim tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več podjetij zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v delnice in obveznice. A pravne osebe so kot investitorji tveganju še manj naklonjene kot drugi. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne delniške in obvezniške naložbe z vsega sveta. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa v podjetjih nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom. Z njihovo pomočjo se bodo vaša denarna sredstva donosno plemenitila na borzah in podpirala vaš osnovni posel. Posel, ki ga poznate, ste v njem dobri in ga z veseljem opravljate.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Združuje namreč denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisani v prospektu vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada.

Varno naloženo

Čeprav vrednost naložb v vzajemne sklade niha, lahko trdimo, da gre z institucionalnega vidika za najbolj varne naložbe. Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija in ni se še zgodilo, da bi vlagatelji v vzajemne sklade izgubili svoje prihranke zaradi nepravilnosti v poslovanju oziroma slabega poslovanja družbe, ki vzajemne sklade upravlja. Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje, nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator. V Sloveniji je to Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Dolga zgodovina

Vzajemni skladi niso muha enodnevnica in niso na trgu od včeraj. Njihovi začetki segajo v daljne leto 1774 na Nizozemsko, medtem ko so se v ZDA pojavili leta 1890. Danes se ocenjuje, da je v vzajemnih skladih naloženih več kot 30 bilijonov evrov prihrankov, ti skladi pa so v več kot 10 najbolj razvitih državah sveta najbolj popularna oblika varčevanja gospodinjstev, celo bolj kot bančni depoziti. V Sloveniji začetki vzajemnih skladov segajo v leto 1992, ko je bil ustanovljen prvi tak sklad. Danes je v vzajemnih skladih v Sloveniji naloženih že več kot 2,6 milijarde evrov, znesek pa se v zadnjih letih povečuje, saj vse več vlagateljev zaupa tej obliki varčevanja.

Prednosti vzajemnih skladov

Varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega kot preudarno izbrati ustrezen vzajemni sklad, pa še tu mu pomagajo usposobljeni svetovalci. Naložba v vzajemni sklad je tudi ena najbolj likvidnih naložb v finančnem svetu. To je še posebej pomembno za podjetja, ki lahko naložena sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov, nepričakovanih stroškov ali privlačnih investicij. Sredstva, vložena v vzajemne sklade, torej niso vezana. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji z zaledjem v delu borznih analitikov, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah.

Kam nalagati ob skoraj ničelnih obrestnih merah?

Na videz najvarnejše hitro postane nevarno. Kratkoročne obveznice z visoko bonitetno oceno trenutno prinašajo celo nominalno negativno donosnost, ne blestijo pa niti obveznice z daljšo ročnostjo in nekoliko slabšo bonitetno oceno, saj so pribitki za tveganja izrazito nizki. Kar je bilo včasih varno, bo torej tudi v letu 2017 prinašalo precej tveganj. Glede na to, da si tudi bolj konservativni vlagatelji želijo vsaj ohraniti realno vrednost sredstev, ocenjujemo, da so med najpomembnejšimi naložbenimi kategorijami z naskokom najbolj privlačne delnice. Njihova vrednotenja trenutno v povprečju res niso med najnižjimi z zgodovinskega vidika, so pa daleč od morebitnih balonov, predvsem pa so relativno bistveno ugodnejša od vrednotenj dolžniškega segmenta. Tako lahko zgolj iz dividend pričakujemo nekajkrat višjo donosnost, kot jo ponuja varčevanje v tradicionalno bolj varnih produktih. Če sodimo po trenutnih vrednotenjih, nas z globalnega vidika na delniškem parketu čaka precej povprečno leto. Vloga centralnih bank bo še vedno podporna – zagotavljati cenovno stabilnost in pospešiti gospodarsko rast, za vsako ceno pa preprečiti deflacijo.

Čas za Evropo …

Med delniškimi trgi stavimo na razvite trge, še posebej Evropo. Vrednotenja so relativno ugodna, dividendne donosnosti pa visoke. Pomembno je, da se optimizem vrača, gospodarstva počasi okrevajo. Če k temu dodamo še upad vrednosti evra nasproti ameriškemu dolarju, ki pomaga evropskim izvoznikom, potem dobimo relativno ugodne okoliščine za poslovanje evropskih družb in gibanje tečajev delnic v letu 2017. Ameriške volitve so sicer tlakovale pot bolj ekspanzivni fiskalni politiki ZDA, ki bi lahko bila pozitivna za ameriško gospodarsko rast in tudi poslovanje družb, a bosta polna zaposlenost ter krepitev dolarja v kombinaciji z vrednotenjem delniškega trga delna zavora rasti tečajev ameriških delnic. Trgi v razvoju imajo predvsem makroekonomske težave, ki se bodo z dvigovanjem obrestnih mer v ZDA še bolj izrazile. Višje obrestne mere v ZDA bode povzročile delni umik vročega kapitala in krepitev dolarja. Slednje bo najverjetneje negativno za cene surovin, kar bo še dodatno pritisnilo predvsem na tiste države v razvoju, ki so bogate z osnovnimi surovinami.

… ter banke in panoge s potrošnikom

Evropski bančni sektor je bil v zadnjem desetletju po našem mnenju pretirano na udaru vlagateljev. V okolju ničelnih (negativnih) obrestnih mer in položnih krivulj donosnosti vlagatelje sicer upravičeno skrbi, kako bo bankam v prihodnosti uspelo ustvarjati dobičke. A banke se novim razmeram prilagajajo. Poleg tega ob bistveno boljši kapitaliziranosti kot pred finančno krizo in manjšem deležu na novo odobrenih slabih kreditov v zadnjih letih pričakujemo, da se bo pesimizem v pogledu na banke omilil, sploh če pride do obrata pri obrestnih merah. Ob nadaljnjem izboljšanju razpoloženja potrošnikov smo naklonjeni tudi podjetjem iz skupine dejavnosti, poimenovane trajne potrošne dobrine, kamor sodijo na primer gostinstvo, potovanja in luksuz.

Avtor: Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo NLB Skladi

maj, 2017

Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in oglaševanja krovnega sklada NLB Skladi poleg družbe NLB Skladi izvaja po pooblastilu tudi Nova Ljubljanska Banka d.d., Ljubljana. Krovni sklad NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.