Kaj se o delovanju ekip podjetja naučijo od športnikov

Zaposleni v podjetjih niso le posamezniki, pri delu sodelujejo v skupinah in bolj kot delo posameznikov je za dobre rezultate pomembno to, kako dobro delujejo kot tim. Kako zgraditi dobre ekipe, ki vodijo do vrhunskih rezultatov, dobro vedo profesionalni športniki in verjamemo, da so njihove izkušnje dobrodošle tudi v podjetjih. Kakšen je timski duh, kako ekipa vpliva na uspeh in kako gradijo ekipo, smo pred začetkom tekmovalne sezone skušali ugotoviti v pogovoru z reprezentanco hitrih disciplin za svetovni pokal, ki jo kot zlati sponzor podpiramo v NLB.

Jedro ekipe, ki je tudi od zunaj videti zelo povezana, so smučarji Boštjan Kline, Martin Čater, Klemen Kosi, Miha Hrobat in Tilen Debeljak, glavni trener Peter Pen ter kondicijski trener in fizioterapevt Dani Ošep.

V smuku ni individualistov

Za ekipne športe je pomen ekipe za uspeh samoumeven, podobno je tudi v bolj individualnih športih, kot je smučanje. Dober vpogled poda trener Dani Ošep: »Kot trener sem delal tudi v nogometu in z rokometno reprezentanco. Tam je ekipa osnova, je pa tudi veliko individualistov. V ekipi smučarskih hitrih disciplin kljub temu, da so fantje na tekmovanju individualisti, včasih kot ekipa delujejo bolje, bolj so povezani kot mnoge ekipe ekipnih športov.«

»V alpskem smučanju imaš dve možnosti: ali imaš zaprto ekipo individualistov ali pa jih poskusiš povezati, da si pomagajo drug drugemu, in ustvariš zdravo konkurenco med njimi. V tehničnih ekipah, ki so manjše, so lahko bolj individualisti, v smuku pa individualistov ni. Rezultati so večinoma odvisni od ekipe,« dodaja glavni trener Peter Pen.

»Smo kot košarkarsko moštvo«

Smučarji potrjujejo, da je ekipa zelo povezana in da se v njej počutijo odlično. Drugače niti ne more biti, saj so skupaj 200 dni na leto, nekateri skupaj trenirajo že od otroških let. »Smo kakor košarkarsko moštvo, le tekmujemo vsak zase,« poudarja najmlajši član ekipe Miha Hrobat in dodaja, da je na tekmah vendarle drugače, saj konec koncev tekmujejo tudi drug proti drugemu. »Toda to je zdrava tekmovalnost, vsak drugega vleče naprej. Ko vidim, da nekdo iz ekipe dobro odsmuča, je to spodbuda tudi zame, navdih, da lahko uspe tudi meni.«

Na tekme enako gleda tudi trener Dani, ki pravi, da je takrat pristop individualen. Vsak ima svoj način priprave, svoj ritual, in to je najbolje prepustiti tekmovalcem, nasvete pa jim da dan prej. »Tekmovalci tudi na tekmi čutijo podporo ekipe. Ko je nekdo na progi, vsi navijamo zanj, na cilju vsak vsakemu čestita in ob neuspehu potolaži. Trener in tudi sotekmovalci skušamo takrat povedati dobre stvari, razložiti, kje je bila napaka, kako to naslednjič popraviti, in spodbuditi za naprej. To je ta ekipni duh, ki ga tekmovalci čutijo. Če je vzdušje dobro, verjemite, so tudi rezultati boljši.«

Glavni trener Peter Pen pojasnjuje: »Težko se zgodi, da v avtomobilu po tekmi peljemo pet zadovoljnih tekmovalcev. Pri nas je drugače kot v ekipnih športih, kjer se skupaj zmaguje, skupaj izgublja. A naši fantje vsi vedo, kaj pomeni zmaga, kaj poraz. Ko to deliš z nekom, ki zna to ceniti, ker je bil v podobnih situacijah in razume, je lažje. Če uspe enemu, vsi fantje vidijo in vedo, da lahko tudi njim. Če pride do težav, vedo, da lahko poiščejo nasvet pri sotekmovalcu. Ekipa je ključnega pomena pri premagovanju težav in tudi deljenju uspehov.«

Jasna pravila znotraj ekipe

Tako kot drugje so tudi za oblikovanje dobre športne ekipe pomembna pravila vedenja, ki so jasna vsem članom, poudarja Peter. To so osnovna pravila delovanja v ekipi – spoštovanje, medsebojno zaupanje v dobrem in slabem, nenehno prilagajanje. Martin Čater izpostavlja še, da je pomembno, da se člani naučijo povezovati z ljudmi, zaupati drug drugemu in biti odkriti, ter da so pripravljeni spustiti svoj ego.

Smučarji dodajajo, da je morda za njih, ki so že dolgo skupaj, lažje kot nekomu, ki pride v podjetje iz srednje šole. Tudi kritiko sprejemajo drugače, sprejmejo jo kot dobronamerno in jo upoštevajo, saj vedo, da bodo morda zato boljši. »Pomembno je sprejemati informacije in se zavedati, da so v ekipi ljudje, ki ti želijo pomagati,« pravijo.

Pri ustvarjanju športne ekipe imajo posebno vlogo trenerji. Kako začeti, pojasnjuje Dani: »Če hočeš dobro trenirati, tudi kondicijsko, moraš najprej v ekipi ustvariti vzdušje, medsebojno zaupanje. Fantje morajo zaupati vame, v moje delo, jaz moram spoznati njih, njihove dobre strani in tudi slabše, ter to obrniti v njihovo dobro. Športnikom najprej predstavim model treninga, povem, kaj je zanje dobro. Pomembno je, da se zavedajo, da se dela za njih, in da ves čas vedo, kaj delajo. Dobimo se pred vsakim treningom, se pogovorimo, kako in kaj bomo trenirali. Enako po treningu analiziramo in se dogovorimo, kaj bo sledilo. Ko me vprašajo, zakaj, jim znam v vsakem trenutku to povedati.«

Za povezovanje ekipa hitrih disciplin na treningih uporablja tudi drobne trike. »Ko imamo obroke, morajo biti ti skupni, in takrat ni telefonov, takrat ni ničesar drugega, smo samo mi kot ekipa,« pove Dani.

Kljub enotnosti je ekipa skupina različnih ljudi z različnimi osebnostmi. Dani pravi, da je treba posebnosti spoznati in se jim prilagoditi. »Včasih posameznik česa ne more, in to lahko naredi malo drugače, pa je učinek še vedno enak. Treba je tudi vedeti, da prihaja do nihanj. Fantom rečem, da ne morejo biti ves čas top. Lahko imajo slab dan, problem. Takrat je pomembno, da pridejo do mene.« Kaj pa konflikti? V tej ekipi jih sicer ni bilo, a če bi prišlo do njih, jih je treba takoj analizirati, razrešiti in potem greš lahko naprej, poudarja Dani.

V pogovoru z reprezentanco smo odkrili še en pomemben vidik delovanja ekipe, to je cilj – cilj ekipe in posameznikov – ki je ekipam v podjetjih dobro poznan. Mora pa biti realno postavljen in do njega je treba korak po koraku, poudarja Dani. Poleg tega je pomembno, da »vsi delajo za isti cilj. Da se prek cilja lahko vsi poistovetijo drug z drugim in pomagajo drug drugemu, da postanejo boljši,« kot pravi Tilen Debeljak.

Boštjan Kline izpostavlja še izmenjavo znanja, izkušenj in mnenj: »Več glav več ve. Pomembno je, da se učiš od drugih. Enkrat je eden boljši, drugi slabši. Vsi smo bili v vseh položajih in tako vemo, kako se kdo počuti. Tisti, ki je bil na tekmi dober, se zna poistovetiti z nekom, ki je bil morda na tekmi slabši, in obratno. Takrat ti je on navdih, si mogoče zaradi njega tisti dan boljše volje, ker je bil on dober.«

Šport povezuje

Ne le na profesionalni ravni, povezovalno deluje tudi rekreativni šport, zato ga podjetja, tudi NLB, spodbujamo tudi med zaposlenimi. Pozitivno vpliva na zdravje zaposlenih, pomembna je tudi njegova socializacijska vrednost. Športne aktivnosti vodijo do večje povezanosti članov ekipe in boljšega sodelovanja.

V čem je skrivnost športa? Miha pove, da je rekreativni šport zabava, je pa tudi zdrav način življenja. Dani dodaja: »Pri telesnem gibanju ljudje drugače razmišljamo, misli so druge, po naporu se sprostimo, sprošča se več endorfinov in smo drugačne volje. Tudi po vadbi se pogovarjamo, najdemo stik. Tudi sam imam še vedno dobre stike z ekipo iz časa, ko sem tekmoval v atletiki.«

Članek je objavljen v 10. št. revije Poslovno [pdf].

februar, 2019