Podjetja vseh velikosti, samostojni podjetniki in obrtniki se pri poslovanju soočajo s številnimi tveganji, da poslovni partner, kupec ali prodajalec, ne bo izpolnil pogodbenih obvez. Ta tveganja je mogoče z instrumenti trgovinskega bančništva učinkovito obvladovati. Kako, pojasnjujeta Polona Žižmund in Matija Mazalović iz vodstva Trgovinskega bančništva v NLB.

Do tveganj prihaja tako pri poslovanju doma kot v mednarodni trgovini. Predvsem ob začetku poslovanja z novimi partnerji in vstopu na tuje trge, ki jih podjetja še ne poznajo, ta tveganja še bolj občutijo. Pomembno je, da podjetja poznajo različna tveganja in se pred njimi ustrezno zavarujejo. 

Instrumenti trgovinskega bančništva so primerni za vse vrste podjetij, proizvodna in storitvena, podjetja, ki poslujejo na domačem trgu ali v tujini, ter za pravne in tudi za fizične osebe. »Omejitev ni, vsakdo se lahko zavaruje in podjetjem svetujemo, da to naredijo,« pravi Žižmundova.

Kljub temu kar 80 odstotkov mednarodnih plačil ostaja nezavarovanih. »Se pa v negotovem gospodarskem okolju, ko je geopolitična situacija vse bolj napeta, instrumenti trgovinskega bančništva vse bolj uporabljajo,« dodaja Žižmundova.

Instrumenti za zavarovanje poslov

Podjetja za zavarovanja pred tveganji najpogosteje uporabljajo bančno garancijo in dokumentarni akreditiv. Oba instrumenta predstavljata nepreklicno jamstvo banke, da bo, neodvisno od osnovnega posla, plačala dogovorjeni znesek ob izpolnitvi določenih pogojev: pri bančni garanciji na prvi poziv upravičenca v primeru kršitve pogodbenih zavez pogodbenega partnerja, pri akreditivu pa ob prejemu ustreznih dokumentarnih dokazil o izpolnitvi dogovorjenih pogojev.

»Bančna garancija se izda takrat, ko obstajata neka pogodbena obveznost in tveganje, da je pogodbeni partner ne bo izpolnil. Lahko je zelo različna: za dobro izvedbo, odpravo napak, pravočasno plačilo, plačilo najemnine ipd. Včasih je bančna garancija opredeljena že v pogodbeni dokumentaciji in jo podjetje mora zagotoviti,« pojasnjuje Žižmundova.

Dokumentarni akreditiv je hiter in preprost instrument, ki se uporablja vse pogosteje. Z njim se lahko zavarujeta tako prodajalec kot kupec. »Prodajni dokumentarni akreditiv prejme prodajalec od kupčeve banke kot zavarovanje pred neplačilom kupca. Prodajalec s tem ne prevzema več tveganja neplačila kupca, ampak banke, ki je odprla akreditiv. Plačilo prejme po odpremi blaga oziroma ob izpolnitvi plačilnih pogojev,« pojasnjuje Matija Mazalović. Z nakupnim dokumentarnim akreditivom pa se zavaruje kupec za ustrezno kakovost dobavljenega blaga, pred nedobavo, za pravočasnost dobav ipd.

Poleg bančnih garancij in dokumentarnih akreditivov sta podjetjem za zavarovanje pred tveganji na voljo tudi dokumentarni inkaso in bančna plačilna obveza (BPO). Z dokumentarnim inkasom banka ne jamči plačila, vendar pa sodeluje pri izvedbi plačila in prevzemu dokumentov, Primeren je pri poslih, v katerih ni tveganj o kakovosti blaga, ampak samo odpreme, dejansko odpremo pa zagotavljajo dokumenti, ki imajo dejansko vrednost za kupca (npr. ladijski tovorni list).

Bančna plačilna obveza (BPO) povzema glavne prednosti dokumentarnega akreditiva in prostega plačila: varnost, primerljiva z dokumentarnim akreditivom, ter hitrost in preprostost, primerljivi s prostim plačilom. Je nepreklicna obveza ene banke drugi banki na osnovi kupoprodajne pogodbe, da bo izvršila plačilo v dogovorjenih rokih po uspešnem preverjanju ujemanja podatkov in skladno z mednarodno veljavnimi pravili.

Kateri instrument je najprimernejši v določenem poslu, je odvisno od več dejavnikov. Včasih je pri enem poslu najbolj optimalna kombinacija več instrumentov, na primer bančne garancije in dokumentarnega akreditiva. »Morda je v nekaterih državah bolj prepoznan akreditiv in je zato poslovna praksa z njim bolj utečena, v drugih pa bančna garancija. Sta pa oba uveljavljena in za njiju in za druge instrumente trgovinskega bančništva veljajo enaka pravila. Ta pravila je predpisala mednarodna trgovinska zbornica, so enotna, unificirana in jasna. Točno opredeljujejo pravice in obveznosti vseh strank ter določajo, kaj je vloga garanta. Tako smo vsi vključeni v posel prepričani, da vsebino instrumentov razumemo enako,« dodaja Žižmundova.

Na banko že, ko se dogovarjate o poslu

Ko podjetje načrtuje nove posle, je pomembno, da se čim prej oglasi v banki. »Podjetjem svetujemo, da že takrat, ko se šele dogovarjajo s partnerjem ali ko se pripravljajo osnutki pogodb, v pogovore vključijo banko. Tako lahko skupaj s podjetjem pogledamo način plačil, partnerja in strukturiramo posel. Že takrat lahko svetujemo in morda že pripravimo osnutke ter se dogovorimo, da postanejo instrumenti zavarovanja sestavni del pogodbe. Tako partnerja ob podpisu že vesta, kaj lahko pričakujeta,« svetuje Polona Žižmund.

Prejete garancije podjetja preverite na banki

Tudi ko podjetje od poslovnega partnerja prejme garancijo v svojo korist, je dobro, da se oglasi na banki in jo preveri. »Izkušnje zadnjih let kažejo, da je treba biti zelo previden. Ko na banki dobimo garancijo v presojo, v postopku notifikacije preverimo, ali je garancija avtentična, podpisniki pravilni in besedilo ustrezno. Podjetju lahko svetujemo, kako ravnati, da bo znalo v primeru težav prejeto garancijo unovčiti,« pravi Polona Žižmund.

Ne le za zavarovanje, tudi za financiranje

Bančna garancija, bančna plačilna obveza, dokumentarni akreditiv so idealni instrumenti tudi za financiranje podjetij. Na kakšen način, pojasnjuje Matija Mazalović.

Več o poslovnih tveganjih in kako se zavarovati pred njimi, si lahko pogledate v pogovoru za oddajo Izzivi obrti in podjetništva.

januar, 2019