»Danes bi se vsekakor odločil za posojilo s fiksno obrestno mero, saj bi skozi celotno odplačilno dobo točno vedel, kolikšna je moja mesečna obveznost ne glede na razmere na trgu obrestnih mer. Bi se pa pred sklenitvijo pogodbe pozanimal, kakšne so moje možnosti v prihodnje glede morebitnega predčasnega poplačila posojila v celoti ali njegovega refinanciranja. Te možnosti si je pametno pustiti odprte,« pravi Dejan Pristovnik, svetovalec področja in koordinator svetovalcev, specializiranih za poslovanje s kmetovalci, v NLB.

V NLB tudi s pomočjo podatkov iz raziskave Evropske centralne banke ocenjujejo, da bo slovensko kmetijstvo v prihodnjih treh do štirih letih potrebovalo vsaj od 450 do 480 milijonov evrov dolgoročnih posojil za naložbe. O tem, kako banka sodeluje s kmetovalci, smo se pogovarjali z Dejanom Pristovnikom, ki je v NLB svetovalec na področju malih in srednjih podjetij (SME) in koordinira svetovalce, specializirane za poslovanje s kmetovalci.

Od lani se razmere v kmetijstvu poslabšujejo, stroški se višajo hitreje kot odkupne cene pridelkov. Menite, da bo zato na kmetijah v prihodnjih treh letih manj naložb?

Slovensko kmetijstvo potrebuje veliko naložb in veliko kapitala zanje. Ne pričakujem, da bi draginja ugasnila željo po modernizaciji kmetij in večji pridelavi za trg. Prišlo bo do zamika naložb. Napredne kmetije ohranjajo željo po nadaljnjem razvoju, saj lahko le z vlaganji v modernizacijo izboljšajo donosnost. Bojim se, da bo zaradi višjih stroškov ugasnilo več malih kmetij, njihova zemljišča pa bodo pokupili večje kmetje.

Nekatere kmetije, ki že imajo odobrena nepovratna sredstva denimo za nov hlev, tega zaradi draginje ne upajo zgraditi. Stroški gradnje, gradbenih materialov, hlevske opreme, krme in energije so višji kot v njihovem poslovnem načrtu, na podlagi katerega so dobili na primer 50-odstotno sofinanciranje celotne naložbe. Dejanska stopnja sofinanciranja je glede na trenutne cene toliko nižja, da se jim finančna konstrukcija naložbe podre. Kaj svetujete kmetijam?

V takšnem primeru je seveda potreben večji lastni vložek ali večji del dolgoročnega posojila. Kmetje v takih primerih velikokrat razmišljajo, da bi do umiritve cen z naložbo počakali, vendar pa so omejeni z rokom dokončanja naložbe, ki so ga dobili postavljenega z odobritvijo nepovratnih sredstev. Bilo bi smiselno, če bi v tako negotovih razmerah razpisniki morda podaljšali roke za dokončanje naložb, za katere so upravičencem odobrili nepovratna sredstva.

Katere oblike financiranja banka ponuja kmetom?

Kmetovalcem ponujamo kratkoročno in dolgoročno financiranje. Za financiranje dolgoročnih potreb jim ponujamo dolgoročna posojila z odplačilno dobo do 15 let.

Za kratkoročne potrebe pa jim ponujamo kratkoročna posojila za prilagojeno dinamiko vračil, tako imenovana revolvinška posojila, in limite na poslovnih računih. Vse to so nekakšna posojila, ki pomagajo uravnavati tekoče potrebe po likvidnosti na kmetiji, v večini primerov za financiranje tekočih stroškov ali nakupa repromateriala. Posebnost revolvinškega posojila je, da je odobreno za obdobje leta dni, kmet pa ga lahko v tem letu črpa in vrača. Posojilo lahko črpa v celoti ali delno, ko ga potrebuje, in vrne, ko dobi denar na račun, obresti pa plačuje samo za obdobje, v katerem je izkoristil to vrsto posojila.

Za katere oblike financiranja se kmetje najbolj zanimajo?

Kmetje se na banko čedalje pogosteje obrnejo za financiranje večjih nujnih naložb v modernizacijo in širitev kmetije z nakupi kmetijskega zemljišča in gradnjo dodatnih zmogljivosti. Povečujejo hleve in jih prilagajajo novim standardom, vlagajo v molzne robote in drugo robotizacijo, ki omogoča učinkovitejše delo. Velikokrat v okviru teh naložb financirajo tudi povečanje črede.

Banko obiščejo tudi za financiranje tekočih stroškov na kmetiji, za kar največkrat potrebujejo kratkoročno premostitveno posojilo, s katerim financirajo svoje potrebe do prejema subvencij, s katerimi potem banki vrnejo posojilo.

Drugačna premostitvena posojila pa kmetje potrebujejo ob večjih naložbah, za katere že imajo odobrena nepovratna sredstva. V tem primeru jim za znesek nepovratnih sredstev odobrimo premostitveno posojilo, razliko do celotne vrednosti naložbe pa pokrijemo z dolgoročnim posojilom.

Ko kmetje kupujejo živino za vzrejo, najamejo kratkoročno posojilo ali posojilo srednje ročnosti, katerega odplačilo prilagodimo vzrejnemu ciklu. Ta traja približno 15 mesecev, nato kmet živino proda, čez 60 do 90 dni dobi plačilo in šele takrat začne odplačevati posojilo.

Katerih oblik financiranja pa kmetje ne poznajo dovolj dobro ali se zanje redko odločajo?

Lahko rečem, da veliko kmetov pozna in uporablja že omenjene kratko- in dolgoročne oblike financiranja ter plačilne kartice z odloženim plačilom. Opažam pa, da bolj redko uporabijo lizing kot alternativo dolgoročnim posojilom. V zadnjem času pa je tudi lizing kmetijskih strojev in opreme v razmahu. Razlog je v tem, da so ponudniki kmetijskih strojev in opreme zelo dobro povezani z lizinškimi hišami in bankami, ki tržijo lizing, da kmetom čim bolj poenostavijo postopek financiranja z lizingom. Za dolgoročno posojilo morajo praviloma predložiti več papirjev kot za lizing.

NLB ima devet specializiranih svetovalcev za kmetije. Kako podpirajo kmete?

Usposobljeni so za obvladovanje tveganj in iskanje ustreznih finančnih konstrukcij za naložbe na kmetijah. Ti svetovalci ne pripravljajo poslovnih načrtov, s katerimi bi se kmetje v banki potegovali za posojilo, saj bi v tem primeru bila banka v navzkrižju poslovnih interesov. Banka sodeluje z več različnimi podjetji, ki ponujajo krmila, opremo in nove tehnologije za kmetovanje, računovodske, svetovalne storitve … Če kmet in podjetje soglašata, ju lahko povežemo, sama pa se potem dogovorita, ali in kako bosta sodelovala. Pomagamo jima torej vzpostaviti stik, sicer pa se naši specializirani svetovalci za podporo kmetovalcem osredotočajo na iskanje ustreznega financiranja, prilagojenega specifikam posameznega kmetijskega gospodarstva.

Kako bi se vi lotili najemanja posojila za večjo naložbo na kmetiji?

Naložbe na kmetiji, ki bodo denar na kmetijo vračale v daljšem časovnem obdobju, bi financiral z dolgoročnim posojilom. Pri dolgoročnih posojilih bi izbral fiksno obrestno mero, saj bi točno vedel, kakšne so moje obveznosti do banke zdaj in kakšne bodo čez tri in deset let.

S kratkoročnimi posojili pa bi financiral tekoče poslovanje, ki vključuje kritje tekočih stroškov in nakup semen ter vsega drugega za novo pridelovalno sezono. Vsekakor bi odplačilo posojila načrtoval v času, ko je denarni tok kmetije najmočnejši in ima največji priliv denarja, denimo ob prodaji žita po žetvi. Seveda bi v več bankah poiskal ugodne ponudbe, a ne bi gledal samo na stroške. Zanimalo bi me tudi, kako močen in dolgoročen partner je lahko banka v celotni odplačilni dobi posojil. Preveril bi, kako hitro mi lahko banka zagotovi pomoč ob morebitnih težavah, kako hitro mi lahko odobri kratkoročno posojilo, če bi se med odplačevanjem dolgoročnega posojila pojavila potreba po njem. Zanimal bi me cel paket bančnih storitev, ne le cena. Kmetu se lahko v prihodnjih letih zgodi marsikaj in takrat je dobro, da ima ob sebi močno in zanesljivo banko, ki se lahko hitro in ustrezno odzove.

Je zdaj pravi čas za najem posojila s fiksno obrestno mero?

Razmere na finančnih trgih se hitro spreminjajo, poleg gospodarskih in finančnih razmer nanje vplivajo tudi geopolitične razmere. Tveganja so večja kot pred pandemijo covida-19. Danes bi se vsekakor odločil za fiksno obrestno mero, saj bi skozi celotno odplačilno dobo točno vedel, kolikšna je moja mesečna obveznost ne glede na razmere na trgu obrestnih mer. Bi se pa pred sklenitvijo pogodbe pozanimal, kakšne so moje možnosti v prihodnje glede morebitnega predčasnega poplačila posojila v celoti ali njegovega refinanciranja. Te možnosti si je pametno pustiti odprte.

Kako ste zadovoljni s poslovnimi načrti, ki jih dobite od kmetov, ko najemajo posojilo?

Poslovnih načrtov praviloma ne pišejo kmetje sami, večinoma jih zanje pripravijo kmetijski svetovalci ali drugi strokovnjaki. Pri odločanju o dolgoročnem posojilu za naložbe ne želimo kmetov dodatno obremenjevati s papirologijo. V večini primerov pogledamo enake poslovne načrte, s katerimi se kmetje prijavijo na razpise za nepovratna sredstva.

Je to, da veliko kmetij ne vodi knjigovodstva, ovira pri pridobivanju dolgoročnega posojila?

Ni ovira. Za kmete smo v NLB pripravili poseben obrazec, s katerim jim želimo olajšati pridobivanje finančnih podatkov, na podlagi katerih v banki pregledamo finančno poslovanje na kmetiji in pripravimo bonitetno oceno kmetijskega gospodarstva. Kmete tudi usmerjamo na vire, kjer dobijo zahtevane podatke, kot so izpis iz podatkovne baze FADN, poročilo o tržnih viških in odločba o katastrskem dohodku. Hkrati lahko kmetje sami ali ob pomoči kmetijskih svetovalcev napišejo osnovne podatke o velikosti in dejavnosti kmetije ter prilivih in odlivih iz vsake dejavnosti.

Nekatere kmetije spremljajo gospodarjenje na kmetiji s programom FADN. Opažamo, da imajo predvsem mlajši kmetje dober pregled nad financami na kmetiji in zelo dobro razumejo svojo finančno sliko skupaj s prednostmi, slabostmi in priložnostmi za izboljšave.

Kako pogosto kmetje izkoristijo moratorij na odplačevanje posojila?

Z moratorijem zamrznemo odplačevanje glavnice posojila za določen čas iz različnih razlogov, ki kmetu ne omogočajo rednega vračanja posojila ali odplačila glavnice posojila v celoti. Za moratorij se je smiselno odločiti samo takrat, ko kmet res ne more odplačevati posojila. V tem primeru bo banka skupaj s kmetom analizirala položaj in pripravila akcijski načrt z ukrepi, na podlagi katerih bo kmetija svoje poslovanje prilagodila tako, da bo ob izteku moratorija lahko nemoteno odplačala glavnico posojila.

V nekaterih primerih je pametno za moratorij zaprositi tudi na začetku odplačilne dobe. To velja na primer, ko gremo v večjo naložbo in hkrati dokupimo nekaj glav živine, prvi denar iz te naložbe in prodaje živine pa bo na kmetijo prišel šele leto dni po končani naložbi.

Kdaj pa se kmetje odločijo za reprogram posojila?

Reprogram največkrat pomeni podaljšanje odplačilne dobe posojila. Svetujemo ga samo takrat, ko ima kmetija resne težave z odplačevanjem posojila in ko takšne težave nakazuje tudi pričakovani denarni tok v prihodnosti. Take primere rešujemo celostno, s celotnim prestrukturiranjem stranke. Takih primerov v naši banki ni veliko, saj so kmetje dobri plačniki svojih obveznosti. Reprogramu posojila se izognemo z odkritimi pogovori in iskanjem primernega financiranja že v času, ko se kmetje o neki naložbi še odločajo ali jo šele načrtujejo.

Intervju je bil prvotno objavljen na portalu Agrobiznis Finance, oktober 2022.

november,  2022