Ko razmišljate o širjenju posla zunaj slovenskih meja, ne spreglejte trgov Balkana. Pri tem vas NLB lahko finančno podpre prek hčerinskih bančnih družb v BiH, Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovem, po sprostitvi zavez Evropski komisiji, ki so omejevale čezmejno financiranje, pa tudi iz Slovenije, z višjimi zneski in kompleksnejšimi finančnimi strukturami. O tem, kakšne možnosti čezmejno financiranje odpira podjetjem in zakaj krepiti sodelovanje z regijo, smo se pogovarjali z Alešem Anžlovarjem, direktorjem Svetovanja ustrezne strukture virov in čezmejnega financiranja v NLB.

Razviti svet je dosegel stopnjo razvoja, na kateri sta gospodarska rast in potencial za investicije že dokaj omejena. Več priložnosti je v manj razvitih območjih, med drugim tudi na Balkanu. Tu sta BDP in življenjski standard še na takih ravneh, da bosta zelo verjetno naraščala. Poleg tega slovenska podjetja področje nekdanje Jugoslavije, kulturo, poslovne običaje, dobro poznamo, vsekakor boljše kot podjetja iz drugih delov Evrope ali sveta, kar je pri gospodarskem sodelovanju velika prednost.

To je kot glavni prednosti zahodnega Balkana za slovenska podjetja izpostavil Aleš Anžlovar in dodal: »Prednost je tudi to, da imajo podjetja na teh trgih zanesljivega finančnega partnerja s celovitimi finančnimi rešitvami, ki mu je ta regija primarna, jo želi razvijati in v njej tudi dolgoročno ostati.«

Zdaj tudi čezmejno financiranje

NLB Skupina ni novinka v tej regiji ter z bančnimi družbami v BiH, Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovem že več kot 20 let finančno podpira slovenska podjetja pri nastopih na teh trgih. Novost je, da lahko po sprostitvi zavez Evropske komisije, zaradi katerih je bila NLB omejena pri čezmejnem financiranju, v teh državah finančno podpre tudi višje zneske investicij in ponudi kompleksnejše finančne strukture.

»Dokler so nas omejevale zaveze, smo lahko podjetja na posameznih trgih nekdanje Jugoslavije financirali le iz hčerinskih bančnih družb na teh trgih, po odpravi zavez pa lahko neomejeno delujemo tudi prek meja,« je pojasnil Anžlovar in na praktičnem primeru ponazoril, kako bodo podjetja v praksi občutila spremembe: »Če želi, denimo, slovensko podjetje odpreti manjšo podružnico ali financirati delovanje hčerinske družbe v Severni Makedoniji, jih bomo usmerili na kolege iz banke NLB Banke Skopje, ki bodo lahko sami v celoti finančno podprli posel. Če pa bi želeli investirati nekaj deset milijonov v novo tovarno v Severni Makedoniji, bi v posel vstopila tudi slovenska NLB s storitvami čezmejnega financiranja in podjetniških financ. V tem primeru bi mi po potrebi organizirali sindikat bank za financiranje posla. Seveda v sodelovanju z NLB Banko Skopje, ki ima lokalno znanje in izkušnje.«

Višji zneski financiranja

Podjetja tako lahko zdaj tudi v državah nekdanje Jugoslavije (z izjemo Hrvaške, na katero ima NLB zaradi političnih razlogov omejen dostop) pridobijo višje zneske financiranja v NLB. »Zaradi obvladovanja tveganj imajo bančne članice NLB Skupine v državah JV Evrope omejitve kreditne izpostavljenosti do posamezne stranke in hitro dosežejo zgornji prag, do katerega lahko financirajo posel. Same, brez posebnih dogovorov, lahko podjetje kreditirajo največ do višine 10 odstotkov kapitala. Če se v posel s storitvami čezmejnega financiranja vključi še slovenska NLB, lahko podjetju skupaj ponudimo višje zneske kredita in posledično pokrijemo večji del investicije,« je pojasnil Anžlovar.

Kompleksnejše finančne strukture

Poleg višjih zneskov imajo podjetja v teh državah zdaj dostop do kompleksnejših finančnih struktur, ki so pri višjih zneskih primernejše in se lahko bolj prilagodijo potrebam podjetij.

V Sloveniji tovrstno financiranje ni novo, omeniti je treba, da je na področju sindiciranih bančnih kreditov NLB kot organizator in agent vodilna z več kot 90-odstotnim tržnim deležem. Lokalne banke v državah nekdanje Jugoslavije imajo, kot pravi Anžlovar, manj izkušenj s tovrstnimi posli: »Ko govorimo o trgih nekdanje Jugoslavije, moramo vedeti, da so to finančno manj razviti trgi. Imajo relativno nižji BDP, manj večjih podjetij in uveljavljeno prakso manj kompleksnih struktur financiranja. Posledično imajo lokalne banke na teh trgih manj izkušenj z velikimi in kompleksnimi posli. Po drugi strani v EU veljajo mednarodni standardi in so tovrstni posli že tradicionalni. V finančno manj razvitih državah želi NLB tudi s svojim aktivnim prispevkom pomagati vzpostaviti mednarodno primerljive strukture in standarde. Z možnostjo čezmejnega financiranja naše hčerinske banke na teh trgih dobijo dostop do znanja in izkušenj, ki smo ga v slovenski NLB že pridobili.«

Lokalno znanje je prednost

Bančnega financiranja na trgih nekdanje Jugoslavije trenutno ni težko dobiti. Na trg agresivno vstopajo banke iz tujine, ki pogosto sledijo le kratkoročnim prodajnim ciljem prodati čim več kreditov. »S produktom, ki ga je težko diferencirati, lahko hitro prodreš z nižanjem cen ali popuščanjem standardov tveganja, kar se zdaj dogaja na teh trgih. Pritiski na cene so veliki, krediti so res ugodni, vendar njihove strukture večkrat niso prilagojene podjetjem. To ni dobro ne za banke ne za stranke,« je Anžlovar opisal stanje tamkajšnjih trgov.

Strukture kreditov so lahko preveč agresivne oziroma v nasprotnem primeru podjetja večino odplačila odlagajo na končni rok odplačila, kar jim v prihodnosti lahko povzroči težave, je opozoril Anžlovar in pojasnil: »Idealno je, da se struktura financiranja prilagodi denarnemu toku podjetja. Bistveno je, da mu po poplačilu tekočih obveznosti ostane dovolj denarnega toka za investicije, da bo sposobno glede na potrebe in po možnosti nadpovprečno vlagati v svoje kapacitete, saj konkurenca nikoli ne spi. Dobro je tudi, da se krediti ujemajo z namenom investicije. Klasičen kredit za podporo rednemu poslovanju, ki je odobren, ko se (projektno) podjetje loti projektnega financiranja, denimo, ni optimalen za tako podjetje.«

Da lahko oblikuješ kredit, prilagojen stranki, je treba to stranko dobro poznati, kar je po besedah Anžlovarja močna konkurenčna prednost NLB na trgih nekdanje Jugoslavije: »Naše hčerinske družbe imajo s podjetji na teh trgih dolgoletne partnerske odnose, dobro razumejo njihove potrebe, zmožnosti in potenciale. Bolj realno lahko ocenijo, koliko in kakšno financiranje podjetje potrebuje in temu prilagodijo finančno strukturo. NLB je tista, ki lahko preskrbi dodatna sredstva, svetuje in omogoči zahtevnejše strukture, vedno pa v sodelovanju z lokalno banko, ki pozna stranko in ima izkušnje s posameznega trga.«

»Takega znanja pa ne moreš imeti brez lokalnega predstavnika, nekoga, ki pozna stranko in lokalni trg ter ki ima tudi mehke informacije. Zahtevna financiranja je težko izpeljati iz nekega centra zunaj države ali če ne poznaš specifik takih poslov. Zato se tudi druge banke pri mednarodnih sindikatih obračajo na našo skupino, naše znanje,« je še dodal Anžlovar.

Podpora razvoju regije

Kljub priložnostim za razvoj se trgi nekdanje Jugoslavije spopadajo tudi z nekaterimi izzivi. Odliv delovne sile, nizka dodana vrednost in majhen delež industrijske proizvodnje zavirajo možnosti razvoja. Ravno v tem, da razvoj te regije podpre, je velika vloga NLB Skupine kot močne regionalne banke s sedežem v regiji: »Pomagati si moramo sami. Velikim globalnim bančnim skupinam je lahko vseeno, kaj se zgodi z Balkanom, in to nekatere kažejo z odhodom s teh trgov. Njihovi primarni trgi so drugje in tja bodo najprej usmerjali finančna sredstva,« je povedal Anžlovar.

»NLB Skupini so trgi nekdanje Jugoslavije primarni, tu namerava dolgoročno ostati. Ljudje, podjetja na tem področju so naše primarne stranke in njim želimo pomagati. Smo zanesljiv dolgoročni partner, ki si prizadeva, da bi v tem delu sveta dvignil kakovost življenja, predvsem pa bil dodana vrednost podjetjem prek financiranja naložb na teh trgih. Zato se bomo primarno osredotočali na panoge, ki zvišujejo oziroma zagotavljajo standard življenja, v infrastrukturo, proizvodnjo, telekomunikacije, IT, turizem, učinkovitost energije oziroma v zagotavljanje energije,« je zaključil Anžlovar.

Članek je prvotno objavljen v 11. št. revije Poslovno [pdf].

Več informacij

Svetovanje ustrezne strukture virov in čezmejno financiranje

Aleš Anžlovar, direktor

T: 01 476 26 18

E: ales.anzlovar@nlb.si

november, 2019