Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Ko nas nagonsko vedenje vodi v napake

Eden najpomembnejših aksiomov v ekonomski znanosti pravi, da smo vsi ljudje ekonomska bitja (homo economicus) in se v vsakem trenutku odločamo popolnoma racionalno na osnovi vseh razpoložljivih podatkov, pri čemer pri vsaki odločitvi maksimiramo korist zase, znamo pa jo tudi izmeriti.

V resnici seveda ni niti približno tako. V zadnjih desetletjih je bil verjetno največji razvoj v ekonomski znanosti dosežen na področju vedenjskih financ, ki opisujejo in skušajo pojasniti vedenje ljudi, soočenih z odločitvami o porabi lastnih sredstev. Gre za mejno vejo psihologije, sociologije in finančne teorije, ki temelji na opazovanju ljudi in njihovega vedenja oziroma odločanja, s tega področja pa je bilo v zadnjem času podeljenih tudi največ Nobelovih nagrad za ekonomijo.

V zadnjih desetletjih so vedenjske finance prepoznale več področij, na katerih vedenje ljudi odstopa od vedenja homo economicusa. Nekatere ključne razlike so:

  • smo zmotljivi;
  • imamo čustva;
  • želimo zmagati, tudi če se ne splača igrati;
  • sledimo črednemu nagonu;
  • naložb ne gledamo celostno, ampak vsako zase;
  • iščemo preprosto za-vse-primerno rešitev, namesto da bi se potrudili poiskati individualno rešitev, primerno za lastne potrebe (lenoba).

Zmotljivost

Ljudje smo dokazano zmotljivi[1] in sami sebe ocenjujemo precej bolje, kot bi smeli; približno tri četrtine vseh voznikov svoje vozne spretnosti ocenjuje kot nadpovprečne, kar pomeni, da se jih vsaj tretjina moti. Zakaj je to pomembno? Napačna ocena lastnih voznih spretnosti skoraj gotovo vodi v preveč tvegano vožnjo. Podobno obstajajo povsod po svetu loterije in podobne igre na srečo. Pričakovana donosnost od igranja iger na srečo je denimo v Sloveniji –43 % pred davki[2]. Prav gotovo loterije ne igra nihče, ker se to splača, ampak zaradi želje po zmagi, zaradi sanjarjenja v slogu »če zadel bi jackpot« ter tudi zaradi tega, ker na tedenski nakup loterijskega listka gledamo ločeno, ne pa kot na serijo več kot 500 nakupov. Če bi loto ocenjevali v časovnem obsegu enega desetletja, bi ugotovili, da naložba v to igro na srečo ni 10 EUR, temveč 5.000 EUR.

Najbolj znana in raziskana vedenjska napaka je pretirano zaupanje črednemu nagonu. Njegova korist izhaja iz zastonjkarstva – nekaj torej naredimo zato, ker so že drugi ocenili, da se to splača. Če je neka restavracija v Ljubljani prazna, se raje napotimo v sosednjo, v kateri je pol miz zasedenih, saj iz odsotnosti gostov izpeljemo, da so jo najbrž že mnogi someščani preskusili in s kakovostjo ali ceno niso bili zadovoljni. Enako se odločimo na odmaknjenem grškem otoku, kjer pa pozabimo, da je 99,9 % ali več vseh obiskovalcev restavracij turistov, ki v tednu, ko so tam, obiščejo le od ene do treh restavracij. To je razlog, da v turističnih krajih kot vabo za polnjenje kapacitet pogosto opazite vesele urice, v urbanih središčih, kjer prevladujejo redne stranke, pa ne.

Čustva in želja po zmagovanju močno vplivajo na vedenje vlagateljev. Dokazano najbolj tvegano ravnajo mladi in moški, ki (pre)pogosto trgujejo, s tem povzročajo višje stroške, skupaj s črednim nagonom pa tudi nižje donosnosti, saj kupujejo po visokih rasteh in panično prodajajo po večjih padcih. Ni naključje, da enako velja za vozne spretnosti – svoje vozniško znanje nadpovprečno precenjujejo moški, najmlajši in najstarejši vozniki, pri teh pa število nesreč s smrtnim izidom tudi najbolj odstopa od pričakovanih vrednosti[3].

Pogosto nas ovira tudi čustvena navezanost na prihranke, saj se o enakem kupčku denarja različno odločamo, denimo pri prihrankih od večdesetletnega dela ali pri kupnini od rodne hiše oziroma po drugi strani pri kupnini od prodane hiše več solastnikov/bratrancev ali pri nepričakovani dediščini po teti iz Kanade. Vir prihrankov pač ni pomemben za investicijsko odločitev!

Kako se izogniti vedenjskim napakam...

...v vsakdanjem življenju in pri investiranju? Težko, saj izhajajo iz tega, kako so se možgani izoblikovali skozi zgodovino, ko je bilo evolucijsko učinkoviteje odločati se hitro in počez kot pridobiti vse pomembne informacije, določiti verjetnosti različnih posledic odločitev ter njihov pomen zase in skladno s tem ukrepati. Vsaj pri pomembnejših odločitvah velja stopiti korak nazaj in razmisliti, ali je odločitev res najboljša.

Pri finančnih odločitvah zaupajmo strokovnjakom, saj nam profesionalci pomagajo, da se izognemo mnogim vedenjskim napakam, ki izhajajo iz navezanosti na prihranke. Ni naključje, da vlagatelji v vzajemne sklade in podobne finančne produkte v povprečju dosegajo višje donosnosti kot tisti, ki premoženje upravljajo sami[4].

In nazadnje: splača se več časa in zlasti razmisleka[5] nameniti finančnim odločitvam ali pa prihranke, kar je za veliko večino učinkoviteje, prepustiti v upravljanje profesionalcem. Tako dolgoročno bolj povečamo svoje prihranke, na voljo pa nam ostane tudi več časa in prihrankov za preostala področja življenja!

 

[1] Michael M. Roy, Michael J. Liersch: I am a better driver than you think: examining self-enhancement for driving ability. Journal of Applied Social Psychology, avgust 2013.

[2] Loterija Slovenije: Letno poročilo za leto 2013, tabela 4.

[3] Farmer: Methods for Estimating Driver Death Rates by Vehicle Make and Series. Insurance Institute for Highway Safety, 2011.

[4] Največjo razliko so na primeru Tajvana prikazali Barbere et al.: Just How Much Do Individual Investors Lose by Trading, oktober 2006, v višini skoraj 3,8 odstotne točke letno.

[5] Grinland et al.: IQ, Trading Behavior, and Performance. Journal of Financial Economics, maj 2012 so pokazali, da vlagatelji z višjim IQ dosegajo višje donosnosti kot tisti z nižjim. Kot mogoče razloge avtorji naštevajo boljši dostop do notranjih informacij, boljše kognitivne sposobnosti in večjo stopnjo imunosti na vedenjske napake.

oktober, 2015

Kruno Abramović

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.

privatno bancnistvo banner

Privatno bančništvo

NLB Privatno bančništvo je ekskluzivna ponudba finančnih in s financami povezanih storitev, ki ustrezajo potrebam premožnih posameznikov in družin.

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se