Nas mora skrbeti poceni nafta?

Sredi leta 2008, ko je cena sodčka nafte rasla proti 150 dolarjem, je ogromno strokovnjakov napovedalo skorajšnjo ceno nafte celo pri 200 dolarjih. Hkrati jih je skrbel vpliv tako visoke cene na globalno gospodarstvo. Zanimivo – nedavno, ko je cena sodčka nafte upadla celo pod 30 dolarjev, so mnogi strokovnjaki ceno nafte napovedali kmalu pri 10 dolarjih. Toda še bolj fascinantno je, da vlagatelje tudi danes (pri približno 66 % nižji ceni v dolarjih) skrbi, kakšen bo (negativen) vpliv nizke cene nafte na globalno gospodarstvo. Je torej boljša poceni ali draga nafta?


Zakaj je prišlo do upada cene nafte?

Podobno kot na tržnici tudi na kapitalskih trgih ceno različnih instrumentov določata ponudba in povpraševanje. Razlog za znižanje cene nafte je tako lahko v povečanju ponudbe, upadu povpraševanja ali v kombinaciji obojega. Povpraševanje po nafti je dobro korelirano z globalnim gospodarskim stanjem. Posledično bi nas lahko zaskrbelo, če je razlog za padec cene nafte manjša poraba črnega zlata, če nafti sploh še lahko tako rečemo, in se morda bliža recesija? Za razliko od leta 2008, ko se je poraba nafte v času globalne recesije zmanjšala, ta v zadnjih letih ob globalnem gospodarskem okrevanju raste (slika 1). Napovedi sicer kažejo, da bo zaradi ohlajanja gospodarske rasti razvijajočih se držav poraba rasla zgolj rahlo počasneje od nedavnih pričakovanj. Rast porabe tistih subjektov, ki jim cenejša nafta koristi, bo namreč že takoj delno nadomestila prej omenjeno upočasnitev rasti porabe. Delno je torej počasnejša globalna rast od prej pričakovane znižala ceno nafte, a ključen razlog se skriva na strani ponudbe.

Pretekla, kar približno dve desetletji visoka cena nafte je namreč spodbudila ogromno investicij energetskih družb v nove vrtine in tudi v nove tehnologije. Tako so te družbe želele povečati proizvodnjo oziroma znižati proizvodni strošek ter ob visokih cenah še izboljšati svojo dobičkonosnost. Pri tem so prednjačile ameriške družbe, ki so z novo tehnologijo hidravličnega lomljenja skrilavcev krepko prispevale k skokoviti rasti proizvedene nafte (slika 2). ZDA, kjer so tolikšno rast proizvodnje nazadnje zabeležili pred več kot 45 leti, so tako v zgolj nekaj letih spet postale največji proizvajalec nafte na svetu. Poleg tega so nenehne izboljšave pri tehnologiji povprečni proizvodni strošek nafte iz skrilavca v zgolj nekaj letih znižale z dobrih 70 na 46 dolarjev za sodček. K presežni ponudbi nafte na trgu so prispevali tudi članice organizacije OPEC na čelu z Irakom in Savdsko Arabijo, ki danes proizvajajo rekordne količine nafte, ter pričakovan polni povratek Irana na globalne naftne trge. Tako želijo ob nizkih cenah nafte ohraniti dobičke, saj lahko v povprečju dobičkonosno poslujejo pri ceni nafte krepko pod 50 dolarjev za sodček, kar naj bi bil mejni strošek ameriških proizvajalcev nafte iz skrilavca. Ključni razlog za upad cene nafte je torej povečana ponudba, kar je vidno v presežni ponudbi nafte (slika 1) in rastočih zalogah, v kombinaciji z nižjo povprečno proizvodno ceno.

Slika 1: Globalna proizvodnja in poraba nafte

Vir: US Department of Energy.

Slika 2: Ameriška dnevna proizvodnja nafte v 1000 sodčkih

Vir: International Energy Agency.

Komu koristi poceni nafta?

Praktično vsem. Potrošniki bodo cenejšo nafto med drugim občutili neposredno v cenejšem ogrevanju in transportu, prihranek pa bodo lahko usmerili v povečanje potrošnje ali varčevanje. Tako Slovenec, ki vozi avto na dizelsko gorivo s povprečno porabo 6,5 litra na 100 km in na leto naredi približno 17.500 kilometrov, letno prihrani slabih 500 evrov glede na cene goriva konec leta 2012. Prebivalci tistih držav, kjer se davki in trošarine v zadnjih 10 letih niso dvignili, imajo še znatno večji prihranek.

Koristi bodo imela v povprečju tudi podjetja zunaj energetskega sektorja, in sicer vsaj zaradi cenejšega ogrevanja in nižjih cen transportnih storitev. Še večje koristi bodo imeli denimo letalske družbe, kjer je nafta pomembna vhodna surovina, in ponudniki turističnih storitev. Slednjim bodo koristili posredno višji razpoložljiv dohodek potrošnikov in cenejši turistični aranžmaji zaradi pocenitve stroškov transporta na destinacijo. Vse to v povprečju pomeni višje dobičke družb zunaj energetskega sektorja, ki jih bodo te družbe lahko usmerile v zniževanje zadolženosti, izplačila delničarjem ali pa v nove investicije.

Nasvet

Če želite svoje dodatne prihranke zaradi upada cen nafte in goriv zaščititi pred morebitno rastjo, lahko to preprosto storite tako, da približno 3-letne izdatke za gorivo (v tem primeru pribl. 3.500 evrov) naložite v podsklad NLB Skladi – Naravni viri delniški, ki večino sredstev nalaga v izdajatelje energetskih družb. V tem primeru bo ob rasti cen nafte vrednost naložbe v ta podsklad zelo verjetno narasla v taki meri, da bo kompenzirala znižanje vašega letnega prihranka pri stroških za gorivo v naslednjih letih.

  

Čemu potem toliko nemira med vlagatelji ob nedavnem upadu cen nafte?

Energetske in surovinske družbe so s padcem cen energentov in surovin močno oklestile svoje investicije, ki so v lanskem letu predstavljale približno tretjino vseh globalnih investicij. To v začetni fazi predstavlja oviro globalnemu okrevanju. A sčasoma se bodo pokazali močni pozitivni učinki, ki jih ima poceni nafta na potrošnika, podjetja zunaj energetskega sektorja in neto uvoznice nafte. In ti pozitivni učinki bodo po našem mnenju več kot nadomestili negativne, zlasti v razmerah, ko je znižanje cene skoraj izključno mogoče pripisati večji ponudbi v kombinaciji z nižjo povprečno proizvodno ceno. V prihodnjih letih lahko zaradi padca cene nafte pričakujemo dodaten zagon globalnemu okrevanju. Slednje najbolj koristi ravno delniškim naložbam.

junij, 2016

Marko Bombač​

NLB Skladi

menu prosti cas

Privatno bančništvo

NLB Privatno bančništvo je ekskluzivna ponudba finančnih in s financami povezanih storitev, ki ustrezajo potrebam premožnih posameznikov in družin.

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!