Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Ne čakajte na višje obrestne mere

Star slovenski rek, ki pravi, da ne nosi vseh jajc v eni košari, še kako drži tudi pri naložbah prihrankov. Privarčevana sredstva je treba dobro razpršiti, saj popolnoma varna naložba žal ne obstaja. Smiselno je torej pogledati onkraj vezanih bančnih vlog, v svet naložb v delnice in obveznice. Pa potrebujemo za to poglobljeno znanje s finančnega področja? Če imamo prave svetovalce, ne.


Čeprav bančne vloge prinašajo zajamčeno donosnost, je ta trenutno zelo nizka, zato obstaja znatno tveganje, da bo inflacija presegla pogodbeno donosnost in se »zažrla« v realno vrednost vaših prihrankov. Delnice so bile zgodovinsko dolgoročno znatno donosnejše, a njihova vrednost niha, obveznice pa, podobno kot bančne vloge, v tem trenutku prinašajo nizke obresti. Da bi tveganje čim bolj zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi številne delniške in obvezniške naložbe z vsega sveta. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar »je treba delati«. Pa imate čas, da bi se ukvarjali s tem? Večina varčevalcev za to nima ne časa, ne volje, ne znanja, zato prepušča to zahtevno opravilo strokovnjakom. Njihovi prihranki se vseeno donosno plemenitijo na borzah, varčevalcem pa ostane čas in denar za ukvarjanje s stvarmi, ki jih v življenju resnično veselijo. Kako jim to uspeva?

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Združuje namreč denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisani v prospektu vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada.

Sredstva so varno naložena

Čeprav vrednost naložb v vzajemne sklade niha, lahko trdimo, da so sredstva z institucionalnega vidika popolnoma varno naložena. Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija in ni se še zgodilo, da bi vlagatelji v vzajemne sklade izgubili svoje prihranke zaradi prevar oziroma slabega poslovanja družbe, ki vzajemne sklade upravlja. Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje, nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator. V Sloveniji je to Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Hiter skok v zgodovino

Vzajemni skladi niso muha enodnevnica, saj niso na trgu od včeraj. Njihovi začetki segajo v daljne leto 1774 na Nizozemsko, medtem ko so se v ZDA pojavili leta 1890. Danes se ocenjuje, da je v vzajemnih skladih naloženih več kot 30 bilijonov evrov prihrankov, vzajemni skladi pa so v več kot deset najbolj razvitih državah sveta najbolj priljubljena oblika varčevanja gospodinjstev.

V Sloveniji začetki vzajemnih skladov segajo v leto 1992, ko je bil ustanovljen prvi vzajemni sklad. Danes je v teh skladih v Sloveniji naloženih že več kot 2,5 milijarde evrov, znesek pa se v zadnjih letih povečuje, saj vse več ljudi zaupa tej obliki varčevanja.

Prednosti vzajemnih skladov

Varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega kot preudarno izbrati ustrezen vzajemni sklad, pa še tu mu pomagajo usposobljeni svetovalci.

Naložba v vzajemni sklad je tudi ena najbolj likvidnih v finančnem svetu. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Sredstev, vloženih v vzajemne sklade, torej ne vežete.

Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo NLB Skladi: »Kombinacija 20 % delnic in 80 % obveznic se je zgodovinsko gledano izkazala kot najmanj tvegana naložbena kombinacija.«

Varčevanje v vzajemnih skladih prinaša tudi davčne ugodnosti v obliki odloga ugotavljanja davčne obveznosti – ustvarjeni kapitalski dobički pri prehodih med podskladi krovnega sklada NLB Skladi niso obdavčeni. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada.

Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravljavci z zaledjem v delu borznih analitikov, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh kot tudi v gospodarstvih držav, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah.

Katere cilje lahko dosežem?

Najpogostejši cilji, za katere vlagatelji vlagajo v vzajemne sklade, so varčevanje za starost, varčevanje za plemenitenje premoženja, varčevanje za otroke, varčevanje za večje nakupe in ne nazadnje tudi varčevanje z namenom ustvarjanja kratkoročnega zaslužka. Za vsakega od ciljev je primeren en ali več vzajemnih skladov, ki nalagajo v različne naložbene oblike iz različnih regij in gospodarskih panog.

Pri tem je najpomembnejša odločitev, koliko premoženja naložiti v delniške in koliko v obvezniške vzajemne sklade. Ti vzajemni skladi se med seboj razlikujejo po pričakovani donosnosti in naložbenem tveganju. Obvezniški vzajemni skladi so nizko tvegane naložbe, katerih pričakovana donosnost je posledično nižja, medtem ko delniški vzajemni skladi prinašajo višje donosnosti, a so obenem tudi bolj tvegani. Za večino vlagateljev je najbolj primerna kombinacija delniških in obvezniških naložb v razmerju približno 50 : 50. V tem primeru govorimo o uravnoteženih vzajemnih skladih. Odločitev, koliko naložiti v delniške in koliko v obvezniške vzajemne sklade, je odvisna zlasti od posameznikovega odnosa do tveganja in dobe varčevanja.

Koliko v delnice in koliko v obveznice?

Daljša je doba varčevanja in več naložbenega tveganja je vlagatelj pripravljen sprejeti, večji delež naložb v delnice naj izbere. Praviloma velja, da za obdobja, daljša od sedem let, varčujemo predvsem v delnicah, za krajša od treh do pet let pa predvsem v obveznicah. Delnice namreč med vsemi naložbenimi kategorijami prinašajo najvišjo pričakovano donosnost, ki že na srednji rok praviloma prevlada nad negativnimi posledicami večje nihajnosti.

Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo NLB Skladi: »Naložba v vzajemni sklad je ena najbolj likvidnih v finančnem svetu. To je še posebej pomembno tedaj, ko sredstva hitro potrebujete v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov.«

Tudi za najbolj konservativne vlagatelje, torej tiste, ki so tveganju izrazito nenaklonjeni, velja, da naj vsaj 20 odstotkov premoženja naložijo v delniške naložbe. S tem namreč najbolj učinkovito zmanjšajo tveganje izgube realne vrednosti prihrankov zaradi inflacije, saj so delniške naložbe relativno učinkovit ščit proti inflaciji.

Koliko prihrankov moram imeti za varčevanje v vzajemnih skladih?

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vsakogar in temu so prilagojeni tudi začetni vložki. Najmanjši vložek pri postopnem varčevanju v NLB Skladih znaša 40 evrov (NLB Skladi – Varčevalni načrt brez pologa), spodnja meja za enkratne zneske pa je 1.000 evrov. Postopno varčevanje je v zadnjih letih pravi prodajni hit, saj se številni vlagatelji zanj odločajo z namenom varčevanja za starost ali pa prihodnost svojih otrok.

Kam torej nalagati v časih skoraj ničelnih obrestnih mer?

»Najbolj varno« hitro postane nevarno. Kratkoročne obveznice z visoko bonitetno oceno trenutno celo nominalno prinašajo negativno donosnost, ne blestijo pa niti obveznice z daljšo ročnostjo in nekoliko slabšo bonitetno oceno, saj so pribitki za tveganja izrazito majhni. Varnost bo torej tudi v letu 2017 precej tvegana. Glede na to, da je cilj tudi bolj konservativnih vlagateljev vsaj ohraniti realno vrednost prihrankov, cilj preostalih pa realno oplemenititi prihranke, ocenjujemo, da so med najpomembnejšimi naložbenimi kategorijami z naskokom najbolj privlačne delnice.

Vrednotenja teh v povprečju res niso med najnižjimi z zgodovinskega vidika, so pa daleč od morebitnih balonov, predvsem pa so relativno veliko ugodnejša od vrednotenj dolžniškega segmenta. Tako lahko zgolj iz dividend pričakujemo nekajkrat višjo donosnost kot z varčevanjem v tradicionalno varnejših produktih. Če sodimo po trenutnih vrednotenjih, nas z globalnega vidika na delniškem parketu čaka precej povprečno leto. Vloga centralnih bank bo še vedno podporna – zagotavljati cenovno stabilnost in pospešiti gospodarsko rast, za vsako ceno pa preprečiti deflacijo.

Čas za Evropo …

"Med delniškimi trgi stavimo na razvite trge, še posebej na Evropo. Vrednotenja so relativno ugodna, dividendne donosnosti pa visoke. Pomembno je, da se optimizem vrača, gospodarstva počasi okrevajo. Če k temu dodamo še padec vrednosti evra nasproti ameriškemu dolarju, ki pomaga evropskim izvoznikom, potem dobimo relativno ugodne okoliščine za poslovanje evropskih družb in gibanje tečajev delnic v letu 2017. Ameriške volitve so sicer tlakovale pot bolj ekspanzivni fiskalni politiki ZDA, ki bi lahko bila pozitivna za gospodarsko rast in tudi poslovanje podjetij, a bosta polna zaposlenost in krepitev ameriškega dolarja v kombinaciji z vrednotenjem delniškega trga ZDA delna zavora rasti tečajev ameriških delnic. Trgi v razvoju imajo predvsem makroekonomske težave, ki bodo z dvigovanjem obrestnih mer v ZDA prišle še bolj do izraza. Višje obrestne mere v ZDA bode povzročile delni umik vročega kapitala in krepitev dolarja. Slednje bo najverjetneje negativno za cene surovin, kar bo še dodatno pritisnilo predvsem na tiste države v razvoju, ki so bogate z osnovnimi surovinami," je razložil Blaž Bračič.

… ter banke in panoge, usmerjene k potrošnikom

"Evropski bančni sektor so po našem mnenju vlagatelji v zadnjem desetletju pretirano 'kaznovali'. V okolju ničelnih (negativnih) obrestnih mer in položnih krivulj donosnosti vlagatelje sicer upravičeno skrbi, kako bo bankam v prihodnosti uspelo ustvarjati dobičke. A banke se novim razmeram prilagajajo. Poleg tega ob bistveno boljši kapitaliziranosti kot pred finančno krizo in manjšem deležu novoodobrenih slabih kreditov v zadnjih letih pričakujemo, da bo pesimizem glede bank popustil, sploh če se zgodi obrat pri obrestnih merah. Ob nadaljnjem izboljšanju razpoloženja potrošnikov smo naklonjeni tudi podjetjem iz skupine dejavnosti, ki jih imenujemo trajne potrošne dobrine, podjetjem s področij gostinstva, potovanja ali luksuza," je še nadaljeval Blaž Bračič.

Zakaj NLB skladi?

NLB Skladi so največja družba za upravljanje v Sloveniji. S prek milijardo evrov sredstev v upravljanju se tudi globalno uvrščajo med srednje velike družbe za upravljanje. Upravljajo premoženje skoraj 60.000 vlagateljev. Pri tem 18 različnih podskladov zagotavlja, da vsaka stranka najde podsklad, ki ustreza njenemu finančnemu profilu.

Preberite več

julij, 2017

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se