Ob zaključku poslovnega leta poskrbite za urejene izkaze

Zaključek leta je čas, ko povzamemo dogodke preteklega leta in načrtujemo korake prihodnosti. Enako velja tudi za posel. Konec poslovnega leta je za podjetja in podjetnike posebej zahtevno obdobje, saj morajo pregledati preteklo poslovanje, pripraviti projekcije za prihodnje leto in urediti vse zakonsko predpisane postopke. Matej Velikonja iz podjetja Aleph, družbe za računovodstvo in finančno svetovanje, d. o. o., svetuje, kako najbolje pripraviti izkaze za leto 2017 in se pripraviti na novosti v letu 2018.

»Ob zaključku poslovnega leta je dobro, da podjetniki skrbno pregledajo poslovanje leta ter opravijo simulacijo zaključka leta, če to še ni končano.« Na ta način lahko podjetje predvidi skupne prihodke in odhodke. Pomembno je tudi, da preverijo, kateri odhodki dejansko znižujejo davčno osnovo, in poskušajo čim bolje predvideti davčno obveznost tekočega leta. Ali bo podjetnik letno poročilo pripravljal sam ali ob pomoči finančnega strokovnjaka, je seveda odvisno od tega, za kakšno vrsto podjetja gre. Samostojni podjetniki lahko davčni obračun na podlagi normiranih odhodkov pripravijo sami, saj za poslovno leto Finančnemu uradu RS predložijo le davčni obračun in niso zavezani k oddaji letnih poročil na portalu AJPES. Drugi podjetniki pa pripravo letnih poročil običajno prepuščajo strokovno usposobljenim delavcem, »pa najsi bo to v podjetju zaposlen računovodja, davčni strokovnjak ali zunanji računovodski servis – zaradi zahtevne narave letnih poročil in zakonodaje, ki jih podpira,« svetuje Matej Velikonja. »Ne pozabite preveriti, ali je podjetje uveljavilo vse davčne olajšave, ki mu pripadajo (olajšave za investicije ipd.), ter da so osnovna sredstva, katerih vrednost je nižja od 500,00 EUR, knjižena kot takojšnji strošek.«

Previdno na področju časovne razmejitve

Priprava bilanc stanja ob koncu poslovnega leta zahteva pozornost pri vrsti postavk, kot so na primer slabitve opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vrednotenje zalog, vrednotenje finančnih instrumentov ipd., v nadaljevanju pa se bomo tokrat posvetili časovnim razmejitvam, ki so ob prehodu koledarskega leta še posebej zanimive.

Čeprav se mora poslovno leto nekje začeti in nekje tudi končati, je dejstvo, da aktivnosti v poslu niso tako strogo razmejene. V primeru podjetja, ki prodaja izdelke, se zgodi, da je surovine kupilo v mesecu, ki je vključen v prejšnje poslovno leto, izdelek pa bo dobavljen in plačan v naslednjem poslovnem letu. Zato morajo biti podjetniki pozorni na »pravilno časovno obravnavo poslovnih dogodkov, kot to določa temeljna računovodska predpostavka (Slovenski računovodski standardi, 2016). Slednja je še posebej pomembna v prehodu iz starega v novo poslovno leto, saj lahko njeno neupoštevanje vodi do izkrivljanja podatkov v računovodskih in davčnih izkazih.« Treba je torej preučiti, ali vsi v tekočem letu izdani računi pomenijo tudi dejanske prihodke, ter preveriti, če obstajajo stroški v povezavi z opravljanjem storitev in dobavami blaga, ki so že bile opravljene, računi za z njimi povezane stroške pa bodo prejeti šele v prihodnjem letu.

Primer: To se npr. dogaja pri poslovanju z državnimi institucijami, ki izpolnjujejo potrjen proračun. V takem primeru je pravilno, da se prihodki prek časovnih razmejitev prestavijo v prihodnje leto. Velikonja opozarja, da se takšne morebitne dogodke ureja v okvirih časovnih razmejitev. V primeru gospodarskih družb navedeno sicer ne pride v poštev, saj je pogoj, da se poslovni dogodek evidentira preko časovnih razmejitev to, da je bila storitev opravljena.

Leto 2018 prinaša novosti na področju dohodnine

Novo leto prinaša tudi nekatere davčne novosti, ki jih podjetniki ne smete spregledati. Matej Velikonja opozarja, da je državni zbor konec novembra potrdil napovedan paket davčnih sprememb, ki bo začel veljati 1. 1. 2018. Tako imenovana davčna reforma posega na področja Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davčnem postopku, Zakona o davčnem potrjevanju računov in Zakona o tonaži.

Spremembe zakonodajalca, ki najpomembneje vplivajo na zainteresirano javnost, se v veliki meri nanašajo na Zakon o dohodnini, in sicer s spremembo:

• ki določa, da bo nagrada za poslovno uspešnost (t. i. božičnica) izvzeta iz davčne osnove za dohodnino v višini povprečne mesečne plače v RS;
• na področju obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov (t. i. normiranci); ti po novem zaradi preprečevanja neupravičenega nižanja davčne osnove med povezanimi podjetji oz. osebami predvidevajo skupne prihodke povezanih oseb in tako določajo nove pogoje za obvezen izstop iz sistema “normiranca”, če je izpolnjen pogoj prekoračitve 300.000,00 EUR skupnih prihodkov v dveh zaporednih letih; novela določa tudi omejitev višine normiranih odhodkov z absolutnim zneskom, ki ne more biti višji od 40.000 evrov oziroma v primeru zavezancev z vsaj enim zaposlenim 80.000 evrov;
• spremenjena bo splošna davčna olajšava;
• tudi na področju davčne obravnave za napotitve delavcev v tujino, ki so daljše od 30 dni, se obetajo spremembe;
• posebna osebna olajšava za dohodke iz občasnega dela dijakov in študentov bo povečana.

Prav tako se bo po izteku prehodnega obdobja (31. 12. 2017) za davčno potrjevanje računov lahko kot do sedaj uporabljala vezana knjiga računov (VKR).

Pripravite teren za prihodnje poslovno leto

Kljub temu da imate z zaključkom tekočega poslovnega leta veliko dela, si vzemite čas za premislek o tem, kako lahko že sedaj optimizirate pripravo poročila v prihodnjem letu. Matej Velikonja poudarja, da je za čim bolj preprost zaključek poslovnega leta ključno sprotno knjiženje poslovnih dogodkov, bančnih izpiskov, zalog, pravilno upoštevanje stroškov v zvezi z napotitvijo delavcev na službena potovanja ter morebitna izdelava medletnih računovodskih izkazov. »Našteto ne pripomore zgolj k lažjemu zaključku poslovnega leta, temveč podjetniku omogoča tudi celosten pregled nad poslovanjem ter mu olajša sprejemanje poslovnih odločitev med letom. Prav tako je ažuriran pregled nad stanjem potreben za sprotno optimizacijo davčne osnove, saj lahko ob morebitnem presežku na prihodkovni strani podjetnik v izogib plačilu prevelikih davščin opravi vlaganje presežkov v investicije, ki mu bodo v prihodnje prinašale dodatne pozitivne poslovne učinke.«

Ustrezno knjiženje naj bo združeno tudi z ustrezno hrambo in arhiviranjem poslovnih dokumentov. Že v fazi, ko dokumente uvrščate v arhiv, se morate odločati, koliko časa jih boste hranili in kako boste z njimi ravnali po preteku tega roka, tako bo upravljanje z arhivom lažje. Arhiv sicer lahko ustvarjate tako v fizični kot elektronski obliki, lahko je tudi del arhiva fizični in del elektronski.

december, 2017