Večji delež namenite tekoči porabi, manjši pa finančnim ciljem. Delež, namenjen uresničevanju finančnih ciljev, vključuje denar, ki ga namenimo za varčevanja, zavarovanja in kredite. Svojo porabo povečujte le, če vaši stalni prihodki rastejo. Občasne enkratne (izredne) prihodke raje namenite za dolgoročnejše oblike varčevanja.

Sistematično spremljajte porabo denarja. Morda zveni zapleteno in neprivlačno, a je dandanes, ob pomoči interneta in različnih programskih orodij, vodenje osebnega proračuna postalo precej enostavno in celo zabavno. Tako boste vedno vedeli, kam gre vaš denar. Lahko boste analizirali svoje nakupne navade in pravočasno ukrepali, če bo potrebno.

Individualno ali skupno razpolaganje z denarjem med partnerjema je večna dilema. Partnerja naj vodita skupen družinski proračun. Najbolj ekonomično je, da si razdelita skrb za plačevanje posameznih skupin izdatkov. Bistveno je, da je za plačevanje in omejevanje ene skupine izdatkov v celoti odgovoren samo en partner, da ne pride do prelaganja odgovornosti. Popolnoma ločeno vodenje financ partnerjev v družinski skupnosti ni racionalno. Ni slabo, če se partnerja odločita, da bosta imela vsak svoj račun, sredstva za plačevanje sprotnih stroškov pa bosta črpala s skupnega računa. Tako bosta pridobila oba; tisti, ki ga skrbi partnerjeva poraba, in tisti, ki je postal preveč potraten.

Otroku ob vstopu v šolo zagotovite tudi žepnino. Potrebuje jo zato, da se bo naučil razpolagati z omejenim zneskom denarja. Najprej naj bo v gotovini, ko bo star 9 let pa mu jo nakazujte na osebni račun. Ob tej starosti bo že dobro pismen in skrben. Pomagajte mu, da se bo naučil uporabljati bančni avtomat in plačevati v trgovini z bančno kartico. Razložite mu, katere stroške bo kril iz žepnine in mu ne izročajte nobenega dodatnega denarja. Najprej naj bo namenjena za njegove želje kot so igrače, sladkarije, darila za prijatelje. Stroške za šolske obveznosti pa še vedno plačujte vi. Višino žepnine postopoma povišujte in vanjo vključujte plačilo stroškov za njegove potrebe in obveznosti (šolske potrebščine, malica, prevoz). Izraziteje ga začnite motivirati za varčevanje. Če si zaželi kakšno večjo stvar, naj sam zanjo privarčuje najmanj polovico. Višino mesečne žepnine izračunajte tako, da seštejete vse njegove redne obveznosti in prištejete še približno 30 % za ostale izdatke in varčevanje. Navajajte ga na pravilo, da 10 % žepnine prihrani. V ta namen mu odprite varčevalni račun in uredite trajni nalog za prenos denarja iz njegovega osebnega računa na njegov varčevalni račun.