#OkvirPomoči: Prihodki so čez noč upadli

Kmetijstvo se med karanteno zaradi epidemije koronavirusa ni smelo ustaviti, saj je morala biti zagotovljena nemotena oskrba s hrano. Zato je morda kar težko razumeti, kako velike težave so imela podjetja v tej panogi. Družini Kolenkovih, ki prideluje in predeluje predvsem krompir za turistična in gostinska podjetja ter vzgojno-izobraževalne ustanove, je prodaja čez noč padla za 90 %. Takoj so začeli iskati nove kupce, vendar je tako velik upad težko hitro nadomestiti. Občutili so velik likvidnostni udarec, ki so ga s pomočjo banke in s privarčevanimi sredstvi delno premostili, a negotovost ostaja. K blažitvi težav zaradi posledic koronakrize jim bo v pomoč tudi projekt #OkvirPomoči, ki smo ga v NLB zasnovali, da bi malim podjetnikom priskočili na pomoč.


Dejavnosti na kmetiji Kolenko upravlja Matej Kolenko, sodeluje pa vsa družina. Pravzaprav gre za dve osnovni dejavnosti. Na kmetiji, ki jo je Matej pred leti prevzel od očeta, so se usmerili predvsem v pridelavo krompirja, v podjetju Kolenko d.o.o. pa kmetijske pridelke za velike kupce predelujejo in pakirajo v vakuumske vreče ter jim tako dodajajo vrednost. Večino poljščin za predelavo pridelajo sami, del pa po potrebi in glede na letino odkupijo od preverjenih dobaviteljev, s katerimi imajo dolgoročne partnerske odnose.

Krompir z dodano vrednostjo zaradi potreb trga

V predelavo poljščin so se usmerili zaradi potreb trga, kot pove Matej: »Naši glavni kupci iz turistične dejavnosti so želeli čim bolj pripravljen krompir, da je že pripravljen za kuhanje. Če smo želeli obstati na trgu, smo se morali prilagoditi. Krompir smo začeli lupiti, rezati, pakirati in tako obdelanega dostavljati kupcem. Najprej v okviru dopolnilne kmetijske dejavnosti, ko pa se je obseg dejavnosti povečeval, smo jo pred desetimi leti ločili od kmetije ter za ta namen odprli podjetje

Ob odprtju podjetja so se odločili tudi za investicijo v večje poslovne prostore, ki so jih potrebovali zaradi rastoče dejavnosti predelave. Podrli so staro gospodarsko poslopje in zgradili sodobno proizvodno-skladiščno halo s prostori za grobo in fino predelavo, s skladiščnimi prostori, hladilnico in pisarno.

Koronakriza jih je prizadela precej bolj od finančne krize

»To je bila za nas velika, lahko bi rekel kar življenjska, investicija,« pove Matej in doda, da so veseli, da je NLB takrat razumela njihove načrte in jih pri tem finančno podprla. Imeti zaupanje banke v tistem času, ko se je v gospodarstvu že poznala finančna kriza, zavedanje, da tudi banka verjame v upravičenost in gospodarnost investicije, jim je pomenilo veliko. Tako so lažje prenašali breme velike investicije v času krize, ki pa, tako Matej, »ni bila nič v primerjavi s sedanjo krizo zaradi epidemije koronavirusa.« »Ne želim nobene krize več, vendar bi imel v primerjavi s koronakrizo vseeno raje finančno krizo,« s težkim srcem prizna Matej.

»Po razglasitvi epidemije se nam je čez noč finančni tok popolnoma ustavil. Prodaja nam je padla za 90 %, saj so naši glavni kupci hotelske nabavne verige v SV Sloveniji, vrtci, šole, lokalne gostilne … Vsi naši glavni kupci so morali v času karantene ostati zaprti. Ostale so nam bolnišnice, pa še te so nabavljale manjše količine, saj niso sprejemale novih pacientov in so kuhale manj. Ustavila so se tudi plačila za že dobavljeno blago, še vedno imamo neplačane nekatere stare račune. Delno smo si pomagali z odkupom terjatev, da smo dobili vsaj nekaj likvidnosti. Pravzaprav nam ni ostalo niti za pokrivanje rednih stroškov. Prvič se nam je zgodilo, da smo mi ostali dolžni nekaterim dobaviteljem, od katerih smo odkupili krompir in čebulo, da smo pokrili potrebe naših kupcev,« Matej razloži resnost položaja, v katerem so se znašli.

Zaradi smotrnega gospodarjenja skozi daljše obdobje so imeli nekaj privarčevanih sredstev, s katerimi so delno ublažili likvidnostni udarec. »V kmetijstvu imajo velik vpliv zunanje okoliščine, zato smo pripravljeni na likvidnostna nihanja,« pojasni Matej. »Kmetija je tovarna na prostem, odvisen si od vremenskih razmer. Kakšno leto je pridelek dober, naslednje leto spet slab, to se seveda odraža na prihodkih. Ta nihanja obvladujemo predvsem z varčevanjem v dobrih letih, da lahko pokrijemo primanjkljaj v slabših. Če je vse normalno, se ta nihanja na srednji rok, v 7 do 10 letih, izravnajo

Pri blažitvi likvidnostnih težav je pomagala tudi banka

Že pred razglasitvijo epidemije, ko se je že vedelo, da bo imela tudi gospodarske posledice, se je Matej oglasil pri svojem poslovnem skrbniku v NLB, da se posvetuje o spremenjenih okoliščinah. Banke spodbujajo tak način sodelovanja s podjetji, saj lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo pri njihovem uspehu, kot pove Ivan Tkalec, poslovni skrbnik podjetja Kolenko: »Veseli nas, da se naše stranke, ko imajo kakršnokoli vprašanje ali dilemo, obrnejo na nas. Tudi če nam ne znajo točno razložiti, kaj potrebujejo, jim z veseljem prisluhnemo in skupaj poiščemo ustrezno rešitev. Pomagamo jih usmerjati skozi poslovne izzive, opozarjamo na tveganja in jim pokažemo še druge poti, ki so morda za njih lažje in manj tvegane. Pomagamo pa tudi z včasih malo bolj kritičnim pogledom, ki je za uspešen posel večkrat tudi nujen, saj se tako podjetje lahko izogne usodnim napakam.«

Matej ves čas uspešno sodeluje z NLB in tako je bilo tudi med koronakrizo. »Pred tremi leti smo posodobili celotno lupilno linijo, za katero nam je NLB odobrila izdatno finančno pomoč in ta kredit imamo še odprt. Vedno smo ga redno odplačevali, vendar me je skrbelo, kako bo, če se nam bodo ustavila plačila. V banki so razumeli situacijo in me pomirili, da bodo v tem primeru lahko odobrili moratorij na odplačevanje. To je bilo, še preden je država v prvem protikoronskem paketu uvedla ukrep moratorija na bančne kredite. Pozneje, ko so se nam čez noč dejansko ustavila vsa plačila, se je moratorij pokazal za dobro potezo, saj smo tako rešili vsaj breme odplačevanja kredita do marca naslednje leto,« pove z olajšanjem.

S katerimi bančno-finančnimi storitvami v NLB podjetnikom pomagajo blažiti finančne težave, predstavi Ivan Tkalec: »Za premagovanje likvidnostnih težav smo se v tem kriznem obdobju strankam približali tudi z limiti na poslovnih računih, likvidnostnimi in kratkoročnimi krediti, pa tudi z odkupi terjatev. Dodatno smo za zagotavljanje subvencioniranih paketov pristopili k sodelovanju z državnimi institucijami, kot so Slovenski podjetniški sklad in nekatere območne obrtne zbornice ipd., ki so objavile različne razpise za podjetja v težavnem položaju. Zanimiva je tudi nova ponudba kreditov NLB z jamstvom SID banke; končno je zaživela tudi jamstvena shema in s tem krediti s poroštvom države

Finančne skrbi podjetja Kolenko pa so še vedno velike. »Plačilni promet še vedno ni zaživel v taki meri, kot bi si podjetniki želeli,« je zaskrbljen Matej. Zato so z banko še naprej v rednih stikih. Dogovorjeni so, da bi jim v primeru, če bi se težave z zamujanjem plačil nadaljevale, NLB pomagala s kreditom s poroštvom države iz protikoronskih ukrepov. »Tega kredita trenutno še nismo izkoristili. Odvisno bo od tega, kako se bo situacija odvijala naprej. Vendar pa veliko pomeni, da veš, da ti bo banka v primeru težav lahko pomagala,« še doda Matej.

Pametne rešitve Mastercard za poslovne uporabnike

Za podjetja vseh velikosti Mastercard nudi širok spekter ugodnosti in rešitev, vse od plačilnih možnosti, nadzora in upravljanja stroškov, načinov za sprejemanje kartic in digitalno plačevanje ter orodij za rast podjetja.

Preberite več 

Modernizacija in skrb za trajnostni razvoj

Dejavnost na kmetiji se med karanteno ni ustavila, prekinila se je predelava pridelkov. So pa Kolenkovi karanteno izkoristili za digitalizacijo podjetja. V tem času so uvedli e-naročanje in okrepili e-poslovanje, kar jim bo olajšajo delo v prihodnje. Da je modernizacija prava pot, lahko Matej pove že iz preteklih izkušenj, ko so na ta način uspeli izboljšati procese: »Pred uvedbo računalnikov smo na primer vse beležili ročno na papirju: kakšen je bil pridelek, kaj smo naredili. Vse to je pomembno ne le zaradi kontrolnih organov, ampak tudi zato, da mi vemo, kaj se dogaja in se lažje odločamo. Z računalniki je to dosti lažje. Zdaj elektronsko upravljamo tudi namakanje. Tega ne delamo na pamet, ampak imamo v zemlji sonde, ki merijo vlago in prek računalniškega programa dovajamo toliko vode, kot jo zemlja potrebuje. Tako lahko varčno uporabljamo vodne vire.« Kako pomembna zanje je varčna raba virov, še vprašamo Mateja. »Zelo,« odgovori, »kmetje smo zelo odvisni od okolja, zato nam ni vseeno, kako vplivamo nanj. Prizadevamo si v poslovanje vnašati načela trajnostnega razvoja.« Že pred desetimi leti, ko so gradili proizvodno-skladiščno halo, so na primer na streho namestili sončne celice, ki zagotavljajo dovolj obnovljive električne energije za proizvodnjo.

Treba je bilo poiskati nove kupce

Ko se nenadoma ustavi prodaja, kot se je Kolenkovim ob razglasitvi karantene, ima kmetijstvo še eno veliko težavo. Rešiti je treba zalogo pridelkov, ki ne morejo stati v skladišču neomejen čas. »Da,« se strinja Matej. »Dva tedna pred razglasitvijo epidemije smo odkupili večjo količino krompirja. Imeli smo polno skladišče in v normalnih razmerah bi krompir prodali v enem mesecu. Na srečo imamo primerno urejeno skladišče, da smo ga lahko obdržali v ustrezni kakovosti in smo v treh mesecih potem vendarle uspeli prodati vso zalogo

Da bi nadomestili upad prodaje, so iskali druge prodajne poti. Ena možnost je prodaja končnim kupcem in v tem segmentu so se prilagodili.

Matej Kolenko

»Ves čas krompir prodajamo tudi končnim kupcem, ki pridejo do nas na kmetijo. V času karantene se je ta del prodaje povečal, vsak dan smo imeli precej kupcev, tudi takih, ki jih nismo poznali od prej. Uvedli smo tudi dostavo krompirja na dom za gospodinjstva v Pomurju – na žalost nam logistika ne omogoča prodaje v širšem območju. Pridružili smo se tudi pobudi lokalne skupine LAS (Lokalna akcijska skupina) za razvoj podeželja, ki je pripravila zbirko domačih dobaviteljev, da bi tako spodbudila prodajo lokalnih pridelkov.«, pojasni Matej.

Upe polagajo v trgovske verige

Vendar je neposredna prodaja končnim kupcem le majhen del njihove prodaje. Rešitev so morali najti drugje, med velikimi kupci, in so jih začeli intenzivno iskati, predvsem v trgovski dejavnosti. Trenutno se pripravljajo na pridobitev certifikata Global G.A.P. za odgovoren način proizvajanja varne hrane, ki ga zahtevajo mednarodne trgovske verige. »Mi vse poljščine že pridelujemo na način integrirane pridelave hrane, saj nam je kakovost na prvem mestu. Imamo certifikat integrirane pridelave poljščin, je pa to nacionalna shema, priznana samo v Sloveniji. Za naše dosedanje kupce, ki delujejo na slovenskem trgu, ta shema zadošča, kupci, ki delujejo na mednarodnem trgu, pa pričakujejo globalno uveljavljen certifikat, kot je Global. G.A.P. Veliko zahtev za ta certifikat izpolnjujemo že po certifikatu integrirane pridelave, vključno s sledljivostjo od vil do vilic, so pa še nekatere dodatne zahteve in analize,« pojasni Matej.

Po pridobitvi certifikata Global G.A.P se bodo začeli pogajati s trgovskimi verigami, v kar polagajo velike upe. To jim bo omogočijo dodatno razpršitev kupcev, bodo pa po Matejevih besedah dosedanji kupci ostali njihova prioriteta. Ko govori o prihodnjih načrtih, ostaja previden: »Zaenkrat bodo vsi naši napori usmerjeni v to, da obdržimo, kar imamo, in nekako v dveh, treh letih dosežemo ravni pred koronakrizo. Turizem se je komaj začel prebujati in še ni v polni formi. Nihče tudi še ne ve, kako bo naslednje šolsko leto. Bodo šole odprte, delno odprte? Tudi če bodo odprte, pa bo tam le polovica otrok, se nam bo poznalo. Negotovost je še vedno zelo velika, ni nam lahko. Če bodo posledice v dveh letih minile, bo v redu

Lokalna hrana ima veliko prednosti za kupca

K uspehu slovenskega kmetijstva bomo gotovo prispevali tudi potrošniki. Med karanteno se je pokazalo, da cenimo lokalno pridelano hrano in je škoda, da se to ne prenaša več toliko v nakupe kot med njo. »Kupci se zdaj vračajo k nakupom živil v trgovinah in je neposrednih nakupov pri kmetih manj,« opaža Matej.

Prav bi bilo, če bi pri nakupu pozornost posvečali tudi izvoru hrane in bi raje izbirali tisto, ki je pridelana v Sloveniji. Po Matejevih besedah ima ta veliko prednosti: »Manj je prevoženih poti, tako je hrana pri kupcu bolj sveža in manj obremenjuje okolje. Kupci vedo, kje je hrana pridelana, mi zagotavljamo sledljivost. Poznajo tebe, tvoj način pridelave. Nekateri pridejo tudi na dom, ko si vpet v proizvodni proces, in vidijo, kako se dela, ter tako lahko še bolj zaupajo tebi in pridelku

Poleg tega je hrana pri nas visoko kakovostna, kontrolni organi pa boljši kot marsikje drugje. Pa ne le zaradi nadzora. Kmet, ki že od nekdaj dela na tej zemlji in ima namen tu ostati, bo sledil dobrim kmetijskim praksam, saj ve, da se bodo posledice slabih odločitev še dolgo poznale. Ena takih dobrih praks, ki jim sledijo Kolenkovi, je kolobarjenje, o kateri povprašamo Mateja. »Dober kmet ve, da je dobro kolobariti. Če bi mi ves čas gojili krompir v isti zemlji, bi bil pridelek po nekaj letih vse slabši. Povečuje se tudi tveganje za bolezni in če se v zemlji nastani bakterija, ta lahko povzroči škodo, ki se potem pozna nadaljnjih 10 let, ko v taki zemlji ne moreš gojiti krompirja

Kako lahko vam pomagamo?

Podjetja spremljamo v vseh fazah poslovnega cikla, vse od ustanovitve dalje. Ne glede na to, v kateri fazi se vaše podjetje nahaja, vam lahko pomagamo pri odločitvah o vaših poslovnih financah, da boste karseda dobro pripravljeni na vse, kar sledi.

Preberite več 

julij, 2020

nlb landing nova 2560x1440 2

Novoustanovljena podjetja

Začnite svojo poslovno pot s pravo banko.

NLB Poslovni začetek

Poslovni začetek

Za podjetnike začetnike za samo 1 evro na mesec.

home page photo

#OkvirPomoči!

Podjetnice in podjetniki, kmetovalke in kmetovalci, mikro in mala podjetja – za vas smo stopili skupaj in sestavili #OkvirPomoči. Projekt, s katerim bomo vsaj kanček pripomogli k ponovnemu zagonu slovenskega malega gospodarstva.